"Polarni sij to noč je bil neverjeten, česa tako intenzivnega nad Slovenijo ne pomnimo," so zapisali v društvu Temno nebo Slovenije, nevladni organizaciji, ki se sicer zavzema za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja in ohranitev naravnega temnega neba kot pomembnega dela naše naravne dediščine.
Poslali so nam dve fotografiji, ki sta nastali na Medvedjem Brdu ob 0.05 in 0.14, ko se je barva neba v nekaj minutah povsem spremenila.
Na tretji sliki je pogled z Medvedjega Brda proti Ljubljani tik pred koncem astronomske noči. "Noč je bila impresivna in nepozabna," so še zapisali.
Fotografije so nam poslali tudi številni bralci. Severni sij bo verjetno viden v noči na nedeljo, vendar bo manj intenziven in izrazit.
Severni sij, viden iz Slovenije, je razmeroma redek pojav. Pri nas je viden v povprečju enkrat na mesec ali na dva meseca. Velikokrat je razmeroma šibek in se ga lepo vidi le na temnem nebu. Enkrat do dvakrat na leto pa je dovolj svetel, da je viden tudi z bolj urbanih, svetlobno bolj onesnaženih območij.
Iz Slovenije se pogosto vidi že med srednje močnimi geomagnetnimi nevihtami, med ekstremno močnimi pa se lahko vidi tudi v severni Afriki in na Kanarskih otokih. Med geomagnetnim viharjem 5. novembra 2023 je bil viden vse do Grčije in Turčije. Med enim izmed najmočnejših geomagnetnih viharjev v zadnjih nekaj stoletjih, ki je bil med 13. in 15. majem 1921, je bil viden do le 14 stopinj geografske širine od ekvatorja. Med geomagnetno nevihto 2. septembra 1859, znano kot Carringtonova, pa je severni sij nad Kubo osvetlil nebo svetleje od polne Lune.
Petkov Sončev vihar najmočnejši po letu 2003
Zemljo je v petek dosegel najmočnejši Sončev vihar po letu 2003, zaradi katerega je bilo v številnih delih sveta od Tasmanije do Velike Britanije mogoče videti severni sij, je sporočila ameriška služba za opazovanje vremena (NOAA). Geomagnetni vihar je bil pete stopnje na petstopenjski lestvici, kar je stopnja, ki je označena kot ekstremna, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po podatkih ameriške službe je bil petkov vihar, ki se je začel nekaj po 18. uri po srednjeevropskem času, največji po oktobru 2003. Viharji, ki lahko povzročijo motnje v delovanju satelitov ter električnih omrežij, so sicer napovedani tudi za prihodnje dni.
Geomagnetni vihar ali geomagnetna nevihta je pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra Zemljino magnetno polje stisne, zmanjša in spreminja, so v petek zapisali na severnisij.si.
Med geomagnetnim viharjem se obroč polarnega sija razširi in polarni sij je viden dlje od polarnih območij proti ekvatorju. Močnejša je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij.
Severni sij je svetloba, ki jo oddajajo atomi in molekule v ozračju po trku z nabitimi delci iz sončevega vetra. Pojavlja se v nekaj značilnih barvah, pri čemer je najpogostejša barva zelena. Ta je tipična na severu na Arktiki, Islandiji in v Skandinaviji.
Najmočnejši izmerjeni geomagnetni vihar v zgodovini, znan kot Carringtonov dogodek, se je sicer zgodil septembra 1859. Poimenovali so ga po britanskem astronomu Richardu Carringtonu. Vihar je takrat povzročil številne električne udare na telegrafskem omrežju.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.