FOTO: Nevarnosti še ni konec, za petek predviden povečan pretok Drave

V zadnjih 24 urah je v zgornjem Posočju lokalno padlo do okoli 150 litrov dežja na kvadratni meter, drugod v zahodni Sloveniji, razen v Slovenski Istri, pa večinoma od 50 do 130 litrov dežja na kvadratni meter, so sporočili iz Agencije RS za okolje (Arso).

Tudi noč na petek bo deževna, pojavljale se bodo tudi nevihte in močnejši nalivi. Posebej intenzivno bo vremensko dogajanje v Kvarnerju, kjer bodo pogosto nastajale nevihte, južni višinski vetrovi pa bodo nato močne padavine nosili proti osrednji in delu vzhodne Slovenije. Deževje se bo predvidoma nadaljevalo do sobote zvečer.

Meja sneženja bo v petek še na okoli 2400 metrih, v soboto se bo spustila do okoli 1500 metrov. Več dežja bo v zahodni in osrednji Sloveniji, predvidena količina padavin od četrtka opoldne do sobote zvečer je še dodatnih 100 do 150 litrov dežja na kvadratni meter, na vzhodu manj.

Zaradi nevarnosti poplav je v stalni pripravljenosti okoli 60.000 pripadnikov civilne zaščite. Na podlagi zahteve poveljnika civilne zaščite pa je v pripravljenosti tudi 100 pripadnikov Slovenske vojske za pomoč v vzhodnem delu Slovenije, so v Slovenski vojski zapisali na Twitterju.

Iz rdečega v oranžni alarm

Na Arsu so danes zjutraj opozorilo za večino države iz rdečega spremenili v oranžnega. Oranžni alarm tako velja za severozahod, jugozahod, jugovzhod in osrednji del države, za preostali pa velja rumeni alarm.

Oranžni alarm še vedno pomeni, da je treba spremljati situacijo. "Razlika je le v tem, da oranžni alarm zajema ogroženost na manjšem območju kot rdeči. Drugače pa so posledice podobne," so pojasnili na Arsu.

Nevšečnosti zaradi meteornih voda

Zaradi močnega deževja so morali danes gasilci že večkrat posredovati. Med drugim so posredovali na Ravnah na Koroškem, v Mengšu, Domžalah, Velenju in Ljubljani, Ilirski Bistrici in Novi Gorici.

Po poročanju Uprave za zaščito in reševanje je v Ljubljani na Gorazdovi ulici je meteorna voda poplavljala dvorišče vrtca. Gasilci GB Ljubljana so meteorno vodo izčrpali in očistili jašek. Gasilci so posredovali tudi na Planinski cesti v Ljubljani, ko je voda ogrožala stanovanjski objekt.

V naselju Jurišče v občini Pivka je zaradi zamašenega jaška meteorna voda poplavljala dvorišče. Gasilci PGD Palčje so s pomočjo črpalke izčrpali vodo in postavili protipoplavne vreče s peskom in tako preprečili vdor meteorne vode v hišo.

Meteorna voda je ogrožala tudi prostore Rdečega križa na Ravnah na Koroškem. Gasilci so jašek odmašili in s tem preprečili poplavljanje prostorov.

Nevšečnosti so se pojavljale tudi v Kamniku, in sicer v Tunjiški Mlaki. Posredovali so gasilci PGD Tunjice, ki so očistili pretočne jaške, da je voda lahko odtekla. Poplavljati je začelo tudi za jezom na Kamniški Bistrici v Kamniku.

Gasilci GARS Jesenice so na Hrušici v občini Jesenice z vrečami peska preusmerili hudournik, da ni več ogrožal stanovanjske hiše.

Zaradi zamašenega obcestnega jaška je zalilo cesto na Meži v občini Dravograd. Dežurni delavci cestnega podjetja VOC Celje so zavarovali kraj dogodka, sanacijo pa bodo opravili jutri zjutraj. Cesta je delno prevozna.

V Mengšu je meteorna voda vdrla v objekt, v Dupleku so sanirali protipoplavni zid okoli poplavno ogroženega objekta, v Domžalah pa je meteorna voda vdrla v kletne prostore na Cesti Radomeljske čete. Težave so imeli tudi v Velenju, kjer je v Hrastovcu voda zalila kletne prostore. Meteorna voda je ogrožala tudi stanovanjski in gospodarski objekt na Koroški cesti na Muti.

V petek povečan pretok Drave iz Avstrije

Po podatkih Oddelka za hidrološko prognozo na Arsu ima reka Drava na vtoku v Slovenijo pretok okoli 1300 kubičnih metrov na sekundo in bo do jutra ustaljen. Drava sicer trenutno poplavlja na izpostavljenih mestih ter zajezuje odtok reke Meže. Za petek je predviden povečan pretok Drave iz Avstrije med 1800 in 2000 kubičnih metrov na sekundo. Drava lahko ob tem poplavi izpostavljena območja in posamezne objekte na območju med Mariborom in hrvaško mejo.

PREBERITE ŠE: "Vi ste zakonodajalci, zakaj ne sprejmete boljših rešitev za poplavno varnost," poslance sprašuje poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan. Poziva jih, naj prenehajo s "političnimi prepucavanji".

Prva kritična točka je Dravograd

Kot je pojasnil tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej, bi predvidoma v petek lahko prišlo do razlivanj, še posebej na kritičnih točkah.

Prva kritična točka je Dravograd, če bo velik dotok Meže, kot se je to zgodilo ob katastrofalnih poplavah pred dvema letoma. Druga kritična točka je jez Melje, kjer se gradi protipoplavni nasip. "Tam bi se lahko zgodilo, da se ob nadaljnjem višanju vode poruši del zgrajenega nasipa ali se ga vsaj pošteno razmoči," je pojasnil. Zadnja kritična točka pred mejo s Hrvaško je pod jezom Markovci.

Zjutraj so v Dravogradu aktivirali štab CZ občine Dravograd. Na terenu so pregledali kritična območja v občini. Gasilci PGD Dravograd so očistili propust struge ob kolesarski stezi v Šentjanžu in pričeli z razdeljevanjem protipoplavnih vreč, piše Uprava za zaščito in reševanje.

Po besedah Tumpeja so bile razmere danes drugačne kot pred dvema letoma, saj se ljudi mnogo bolj opozarja na morebitno nevarnost, elektrarne tako na slovenski kot avstrijski strani so predhodno izpraznile svoja zajetja, dodatno zavetje pa nudi protipoplavni nasip v Melju. "Ljudje morajo spremljati medije, ker pri zadnjih poplavah, še posebej v Spodnjem Podravju, precej ljudi ni umaknilo svojega imetja, ko bi ga še imeli čas, saj niso verjeli, da bi voda lahko prišla do njih," je dodal.

Za primerjavo, ob poplavah leta 2012 je pretok Drave v okolici Maribora znašal 2900 kubičnih metrov na sekundo, južno od Ptuja pa tudi nad 3100 kubičnih metrov pretoka vode na sekundo.

Narastejo lahko manjše reke in hudourniki

Opozorilni pretok so presegle Sava Bohinjka in Višnjica, ki imata ustaljen pretok in Bistrica v Sodražici, ki še narašča. Ob nadaljnjem deževju, z možnimi močnejšimi lokalnimi nalivi, lahko danes ponoči še narastejo manjše reke in zaledne vode na območjih zahodne, osrednje in severne Slovenije, zlasti reke s povirji v Kamniško-Savinjskih Alpah, na Koroškem, v Zasavju, Posavju ter na Notranjskem in Dolenjskem.

Visokovodne razmere po državi se bodo nadaljevale tudi v petek in soboto. Gladina morja bo ob večerni in jutranji plimi povišana. Ob tem lahko morje na mareografski postaji Koper preseže višino 300 centimetrov in poplavi nižje dele obale.

Ponoči največ padavin na severozahodu

Na Arsu so za 24ur.com povedali, da je ponoči največ padavin padlo na severozahodu, torej na Bovškem in v Zgornjesavski dolini. V vasi Soča je denimo vključno z včerajšnjim dežjem padlo okoli 200 litrov dežja na kvadratni meter. V Polhograjskem in Cerkljanskem hribovju je padlo okoli 30 do 60 litrov dežja na kvadratni meter, drugod pa manj.

Nočno deževje pa ni povzročilo večjih težav. Gasilci so ponoči sicer imeli nekaj dela, a tako hudo kot pred 14 dnevi, ko je padla rekordna količina padavin za oktober, ni bilo. Tako so gasilci v nekaterih krajih na Gorenjskem in severnem Primorskem morali črpati meteorno vodo.

Na Arsu pojasnjujejo, da so bile pred 14 dnevi razmere povsem drugačne. Takrat smo imeli hiter prehod fronte in v kratkem času je padlo zelo veliko dežja. Zdaj pa imamo dolgotrajno deževje. "Za zdaj proces še zdaleč ni zaključen, saj bo deževalo do vključno sobote," pravijo na Arsu.

Na Gorenjskem ostajajo pripravljeni

Na Gorenjskem nočno deževje ni povzročilo večjih težav. Meteorna voda je sicer zalila več objektov na območju Kranja in okolice, Poljan in Škofje Loke. Vendar je noč minila relativno mirno glede na napovedi in opozorila. Mirno je bilo tudi tekom dneva, ljudje in gasilci pa so še naprej pripravljeni na morebitno močnejše deževje.

Največ nevšečnosti je bilo v prvem delu noči, ko je meteorna voda zalila kleti več objektov v različnih delih regije. Veliko dela so imeli s črpanjem vode na območju Kranja. Meteorne vode so namreč začele zalivati več stanovanjskih objektov in šolo v Stražišču, v Bitnjah in Žabnici, pa tudi kranjski zdravstveni dom.

Kot je pojasnil poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Jernej Hudohmet, se na tem območju problemi pojavljajo ob vsakem večjem deževju. Naselja so se namreč v zadnjih letih bistveno razširila in površine, kjer je bila nekdaj narava, so sedaj pozidane. Padavinska voda pa mora še vedno odtekati po starih, premajhnih jaških. Zato se bodo tam soočali s težavami vse dokler sistem ne bo celovito saniran.

Čez dan mirno, teren razmočen, zato se bojijo zemeljskih plazov

Po napornejši noči, je bilo čez dan na Gorenjskem kljub dežju relativno mirno. Na jezeru Jasna v Kranjski Gori so se sicer zamašile zapornice, kjer voda izteka. Zato si je voda izdolbla novo strugo in iztekla. Vendar gre za manjše količine, zato ne povzroča težav.

Se pa na Gorenjskem ob obilnem deževju bojijo zemeljskih plazov, saj jih je po deževju pred dvema tednoma nekaj še nesaniranih, teren pa je zelo razmočen. V civilni zaščiti zato ostajajo v pripravljenosti.

V Poljanski dolini, ki jo je obilno deževje močno prizadelo že 22. oktobra, se bojijo, da bi novo deževje ponovno lahko povzročilo velike težave, saj sanacija vodotokov in brežin še vedno ni končana.

Kot je pojasnil škofjeloški župan Miha Ješe, bodo intervencijska dela trajala še vse do konca tega tedna. Vse razpoložljive ekipe in mehanizacija so na terenu, vodotoki pa so sedaj vendarle večinoma očiščeni in pretočnost ni tako slaba, je ocenil. Občina je tudi pozvala občane, naj svoja zemljišča očistijo naplavin, saj bi novo deževje lahko povzročilo težave na drugih območjih.

Žirovski župan Janez Žakelj pa je povedal, da vsi vodotoki še vedno niso očiščeni, da so določene brežine še poškodovane in da so razlivanja možna. "Težko je reči, kaj bi se zgodilo, če bi se ponovil hud naliv, kakršen je bil oktobra," je izpostavil.

Prebivalci, gasilci in civilna zaščita so sicer pripravljeni. Žirovski gasilci so razdelili okoli 800 dodatnih vreč s peskom. Številne protipoplavne vreče pa so napolnili in razdelili tudi poljanski in škofjeloški gasilci, ki so s tem pripomogli, da ponoči ni nastala večja gmotna škoda.

Kljub temu je meteorna voda ponoči zalila nekaj stanovanjskih objektov v Gorenji Dobravi, Hotavljah in Hotovlji. Tudi v Škofji Loki je meteorna voda zalila več stanovanjskih in drugih objektov. "Vendar so gasilci svoje delo dobro opravili, tako da ni bilo večjih težav," je izpostavil Ješe.

Tudi na Severnoprimorskem pripravljeni na morebitno novo obilno deževje

Tudi na Severnoprimorskem so prebivalci še vedno pripravljeni na morebitne vremenske težave. V skladiščih štaba civilne zaščite so na voljo protipoplavne vreče, pripravili pa so tudi manjše potopne črpalke. V pripravljenosti so člani vseh prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot in civilne zaščite v regiji.

Poveljnik regijskega štaba civilne zaščite za Severno Primorsko Samo Kosmač je povedal, da so pripravljeni na morebitno novo obilno deževje, čeprav ga niti meteorološka niti hidrološka napoved do konca tedna več ne napovedujeta. Vendar pa obdobje nestanovitnega in deževnega vremena še ni minilo.

Danes si je geolog ogledal tudi manjši plaz, ki se je v sredo zvečer sprožil v kraju Šmihel. Ta je sicer znan po velikem zemeljskem plazu, ki ga je novogoriška občina sanirala toliko, da ne bo več ogrožal prebivalcev, vendar se je zemljina tokrat odtrgala na drugem koncu.