Noč tik pred gozdovi iz leta 1977 označuje začetek Koltesovega opusa. Besedilo ni monolog v pravem smislu, saj ponazarja govor, ki je namenjen nekomu, ki ne odgovarja. Osamljen moški na ulici v dežju govori drugemu mlademu moškemu, katerega obstoj pa je vprašljiv. V besedilu je najti vse razpoznavne znake Koltesove odrske pisave, to pa so samota odrskega lika, izključenost, nasilje, hrepenenje po odnosih, ki jih ne bi zaznamovala zgolj denar in seks, neponovljivo ravnotežje med govorjenim in pisanim jezikom. Uprizorjeno besedilo je zapisano v enem samem stavku na 35 straneh.
Ob premieri je izšla prva knjiga dram Bernarda Marie Koltesa (1948-1989) v slovenskem jeziku. Izdal jo je Waltlov Mini teater, v njej pa sta poleg Noči čisto na robu gozdov še besedili V samoti bombažnih polj iz leta 1987 in Tabataba iz leta 1986. Besedila je iz francoščine prelila Suzana Koncut.
