Breda Hrovatin iz Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je uvodoma dejala, da "cene niso bistvo vse zgodbe". Pojasnila je, da sprememba Zakona o zaščiti živali, ki je bila sprejeta lansko jesen, po novem predvideva oskrbo živali v zavetiščih, ki jo financira država, po 120. dnevu. "Država financira vodo, hrano in osnovno veterinarsko oskrbo," je povedala.
Vprašanju glede tega, kako so določili ceno (do 40 centov za mačko, do dva evra za psa za vodo in hrano), se je sprva izogibala in pojasnjevala, da pravilnik še ni bil sprejet. "Pravilnik je v javni obravnavi, ki intenzivno poteka. Mi smo tega zelo veseli, zlasti konkretnih predlogov, kako bi zadevo lahko bolje izpeljali," je dejala in povedala, da ne želijo, da bi se stvar preveč posploševalo in govorilo o tem, "da je vse narobe".
Po njenih besedah je naslov pravilnika določitev meril za oblikovanje cen v zavetiščih. "Pogovarjamo se o merilih, ne toliko o cenah. Merila smo dobili na podlagi strokovnih podlag nacionalnega centra za zaščito živali," je vendarle pojasnila. Kot pravi, so jim povedali, koliko hrane potrebuje določena žival in v kakšnem razmaku, nato pa so na podlagi tega pogledali cene na trgu. "Če to preračunaš na kalorije in vse faktorje, ki so zajeti v pravilih, in to deliš s številom živali, koliko porabi na dan, prideš do takšnih cen," je dejala in poudarila, da te cene niso končne.
Hajdinjak glede evtanazije: Šlo je za populizem politike
Dušan Hajdinjak, vodja zavetišča Meli Trebnje, je poudaril, da so se težave začele, ko je bil v Zakon o zaščiti živali dodan člen, ki prepoveduje evtanazijo. "Zavetišča so že takrat opozarjala: Ne popravljajte stroja, ki deluje," je dejal. Po starem zakonu je bila po 30 dneh skrbi za žival v zavetišču možna evtanazija. "Zavetišča se tega nikakor nismo posluževala," je poudaril in izpostavil, da je šlo po njihovem mnenju za populizem politike.
Povedal je, da zakon predvideva 800 registriranih psov, zavetišče pa mora imeti eno mesto rezervirano za zapuščenega psa. Kot so opozarjali, zavetišča trenutno teh kvot ne pokrivajo, tako pa je nastal problem z dolgotrajno oskrbo psov. "Posvojitve so v upadu," je povedal in pojasnil, da v zavetiščih ostajajo veliki psi, starejši psi in psi, ki so odvzeti s strani veterinarske inšpekcije. "Pri nas imamo v zavetišču trenutno devet psov, ki so na dolgotrajni oskrbi, od tega jih je bilo osem odvzetih s strani veterinarske inšpekcije. V zavetišču so že eno leto in so neposvojljivi," je dejal.

Ti psi so po njegovih besedah torej nameščeni v zavetišču in jemljejo prostor drugim psom. Država ima tako težave z nameščanjem psov, saj jih posamezno zavetišče lahko sprejme le določeno število. "Ta populizem o neevtanaziji psov ni bil v redu. V zavetiščih bodo psi, ki ne bodo nikoli posvojljivi. Če bi bili posvojljivi, potem ne bi bili eno leto v zavetišču," pojasnjuje. "To je sicer zdrava žival, a ni posvojljiva in tu bo morala politika nekaj narediti," pravi.
Glede cen pa je dejal, da vodo in hrano za dva evra lahko pripeljejo pred zavetišče, a vprašanje je, kdo bo to hrano psu dal, kdo bo počistil za njim in kdo bo plačal ogrevanje. Pri tem je poudaril še, da so vsa zavetišča v Sloveniji še vedno registrirana po starem zakonu in pravilniku. "30 dni in nič več. Nobeno zavetišče v Sloveniji ne izpolnjuje pogojev za dolgotrajno oskrbo psov," je poudaril.
"Želimo si konstruktivnega sodelovanja, ne kritike kar vse povprek"
Hrovatinova je ponovila, da je pravilnik v javni razpravi in da bodo sodelovali z vsemi deležniki. "Želimo si konstruktivnega sodelovanja, ne kritike kar vse povprek," je pripomnila. Po njenem mnenju je treba zadevo pogledati širše in se posvetiti odgovornemu lastništvu. Dodala je, da se je treba pogovarjati o tem, zakaj živali sploh pridejo v zavetišče. "Moram pa tudi povedati, da je novela velika finančna obremenitev za državo. Govorimo o 350.000 do 400.000 evrih," je dodala.
"Zavetišča so polna. Mi lahko dobimo 30 evrov na dan na psa, a problem je, da ni prostora," pa je sklenil Hajdinjak.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.