Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je vladi predstavil poročili o izvajanju zakonov o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in o delnem povračilu nadomestila plače.
Zanimanje za ukrep delnega povračila nadomestil za delavce na čakanju je nad pričakovanji, tako da bo za izpolnitev obveznosti treba zagotoviti dodatna sredstva, pravi minister Svetlik. Doslej je bilo sklenjenih za 75,5 milijona evrov pogodb, medtem ko je za izvajanje ukrepa letos predvidenih 41,7 milijona evrov.
V okviru delnega subvencioniranja polnega delovnega časa je zavod za zaposlovanje doslej prejel 1047 vlog, pogodbe so podpisali z 860 delodajalci. V ukrep je za zdaj vključenih okoli 66.000 delavcev, vsota pogodbenih vrednosti pa je 43,3 milijona evrov. Doslej je bilo izplačanih 29 milijonov evrov, je na novinarski konferenci po današnji seji vlade dejal Svetlik.
Za izvajanje tega zakona je bilo prvotno predvidenih 230,4 milijona evrov, z drugim rebalansom državnega proračuna za lani pa so jih znižali na 53 milijonov evrov, je razvidno iz poročila o izvajanju zakona.
Za ukrep delnega povračila nadomestila plače za delavce na čakanju je vlogo doslej podalo 693 podjetij, od katerih so pogodbo podpisali s 532. Na čakanju je trenutno 18.320 zaposlenih, vrednost pogodb pa je skupno okoli 75,5 milijona evrov.
"To precej presega načrtovana sredstva, ker je bil odziv velik in ker je očitno struktura tistih, ki čakajo na delo, višja, kar pomeni tudi višja sredstva za nadomestila," je dejal Svetlik. Podpisane pogodbe državo zavezujejo in ker so prvotno ocenjevali, da bo odziv manjši, bodo morali pri rebalansu zagotoviti sredstva za pokrivanje teh obveznosti, je dodal minister.
Za delno povračilo nadomestila plače je bilo z drugim rebalansom državnega proračuna načrtovanih 47,62 milijona evrov. V letu 2009 so jih porabili 6,75 milijona evrov. Za letos je načrtovanih 41,65 milijona evrov, kaže poročilo o izvajanju zakona.
Ukrep čakanja na delo zajema tudi delno povrnitev stroškov usposabljanja in izobraževanja, za kar je bilo doslej sklenjenih za okoli 12 milijonov evrov pogodb. Sredstva za to se zagotavlja iz Evropskega socialnega sklada.
Čas še do konca marca
Podjetja se lahko v ukrepa na novo prijavijo še do konca marca, nato bo možno le podaljševanje pogodb. Subvencije za skrajšanje delovnega časa bodo izplačevali najdlje do 30. septembra letos, povračila nadomestila plače pa do 31. marca 2011. Ministrstvo ocenjuje, da so z ukrepoma ohranili 26.000 delovnih mest, zaenkrat pa ne načrtuje, da bi ukrepa podaljšalo oz. ponovilo.
Doslej so bolj temeljito evalvirali zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki je bil tudi prej sprejet. Uvedli so 114 nadzorov, od katerih so jih 96 že zaključili. Pri 75 delodajalcih pomanjkljivosti oz. nezakonitosti niso odkrili, v 18 primerih pa je prišlo do določenih odstopanj. Pri tem je največkrat šlo za kršitve odpuščanja delavcev, ki so bili vključeni v ukrep, in neplačevanje prispevkov za socialno varnost. S temi delodajalci so zato prekinili pogodbe (posledično morajo subvencijo vrniti), v primeru manjših kršitev pa so jih le opozorili.
Pri čakanju na delo so uvedli 15 nadzorov, od katerih jih je devet zaključenih. Minister bo podrobnejša pojasnila o nadzoru podal, ko bodo znani rezultati.
'Nobeno delovno mesto ni večno'
Svetlik sicer ni mogel oceniti, kaj bo iztek ukrepov pomenil za ukinjanje delovnih mest. "Nobeno delovno mesto ni večno, ni trajno. Težko je tudi reči, kdaj imamo povsem novo delovno mesto in kdaj je prišlo do strukturnih sprememb, kjer se delovna mesta notranje preoblikujejo," pravi minister.
"Prav gotovo lahko rečemo, da med 26.000 jih mnogo ali večine že sedaj ne bi bilo, če teh ukrepov ne bi imeli," je prepričan. To pa ne pomeni, dodaja, da katero od teh delovnih mest po izteku ukrepov ne bo ukinjeno, bodo pa verjetno ugašala tudi katera delovna mesta, ki niso bila zajeta v ukrepa. Glede na to, da so se nekatera podjetja iz ukrepa že umaknila, je po njegovih besedah moč računati, da so tista delovna mesta zaščitili.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.