Cerar: S Hrvaško ni bilo nobenega dogovora na nobeni ravni

Hrvaški Večernji list v današnji izdaji poroča, da naj bi se Slovenija in Hrvaška že dogovorili za podpis protokola za reševanje spora o meji, vendar da si je slovenski premier Miro Cerar na dan obiska v Zagrebu premislil. V slovenski vladi so te navedbe že zavrnili in poudarili, da je bilo vedno govora le o implementaciji arbitražne razsodbe.

"Nobenega dogovora ni bilo, kaj šele, da bi karkoli podpisovali," so poudarili na vladi v Ljubljani. Zatrdili so še, da je bilo "v vseh pogovorih in na vseh ravneh vedno govora le o implementaciji arbitražne razsodbe".

Cerar je zatrdil, da s Hrvaško ni bilo nobenega dogovora na nobeni ravni. Na Twitterju je zapisal: ''Navedbe Večernjega lista o dogovoru s Hrvaško so popolnoma neresnične! Slovenija si je v šest mesečnem obdobju za pripravo implementacije arbitraže, prizadevala za dialog. Žal pa Hrvaška še vedno zavrača uveljavitev, kljub temu, da je to njena mednarodnopravna obveznost.''

Kot je Cerar še poudaril na novinarski konferenci po pogovorih s portugalskim kolegom, je bil vseskozi zavezan dialogu s Hrvaško, ki vodi v implementacijo arbitražne odločbe in tega se je držal.

Pojasnil je, da so pogovori potekali na dveh ravneh: med premierjema in na ravni strokovnjakov. "Nikoli ni prišlo do tega, da bi se o čemerkoli dogovorili. Torej ni bilo nobenega dogovora o čemerkoli," je poudaril.

Povedal je še, da si je slovenska stran prizadevala prepričati Hrvaško v nujnost implementacije arbitražne odločbe in da je to treba storiti čim prej in je bila neuspešna. Kljub je, kot je dejal, šel v Zagreb, da tudi hrvaški in mednarodni javnosti sporoči, za kaj se Slovenija zavzema.

"Slovenija se zavzema za implementacijo in od tega ne bomo odstopili, kajti to je zaveza po mednarodnem pravu in evropskem pravu in to je tudi civilizacijsko izročilo EU, ki mora spoštovati vladavino prava, če želi obstati," je poudaril Cerar.

S Hrvaško ni mogoče voditi tihe diplomacije, meni Erjavec 

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v odzivu dejal, da so pred Cerarjevim obiskom v Zagrebu res potekali pogovori, a v duhu priprave obiska in implementacije arbitražne razsodbe, ki pa jih je Hrvaška želela uporabiti za uveljavitev svojih interesov glede določitve meje. "Na vsak način je želela uveljaviti svoje stališče, da bi se v okviru nekega protokola dogovarjali, kako teče meja med Slovenijo in Hrvaško," je dejal.

"Tiha diplomacija se je dogajala, vendar, kot sem večkrat povedal, za tiho diplomacijo potrebuješ tudi verodostojnega in kredibilnega partnerja, zato sem bil ves čas na stališču, da s Hrvaško ni mogoče voditi tihe diplomacije in to se je tudi pokazalo v tem konkretnem primeru. Mi bomo o tem, da so to objavili, seznanili tudi Evropsko komisijo," je napovedal.

Kot je dodal, sam uradno ni bil seznanjen z vsebino teh pogovorov, je pa vedel, da potekajo. Spomnil je, da se je že pred obiskom Cerarja v Zagrebu zavzel za to, da premier ne bi podpisoval ničesar.

Šlo naj bi za več sestankov

Večernji list je danes objavil, da sta se Hrvaška in Slovenija "daleč od oči javnosti" pogovarjali in pogajali o vprašanju meje. Bilo je sedem sestankov na strokovni in politični ravni, ki so trajali po najmanj pet ur. Dosežen naj bi bil kompromisni okvir oz. predlog reševanja spora o meji, ki naj bi ga v Ljubljani ocenili kot "dobrega in solidnega".

A tik pred prihodom v Zagreb 19. decembra si je slovenski premier Cerar premislil in ni sprejel ponujenega dogovora, ki mu ga je ponudil hrvaški premier Andrej Plenković, navaja Večernji list.

S pomočjo omenjenega hrvaškega "protokola o meji" bi določili mejo na kopnem in morju, režim plovbe v hrvaškem morju in demarkacijo meje. Večernji list navaja tudi podrobnosti iz predloga, in sicer da naj bi se obe strani dogovorili za mejo, ki bi morala biti drugačna kot v arbitražni razsodbi, tako na morju kot na kopnem.

"Z manjšimi spremembami in popravljanjem mejne črte, za kar je potrebna tudi politična volja, bi bilo mogoče doseči to, da bi obe državi lahko rekli, da sta pridobili," so zapisali v časniku.

Določili bi tudi "režim plovbe čez hrvaško teritorialno morje, kjer bi bil režim tudi malo bolj liberalen". V četrti točki protokola pa bi določili komisijo za demarkacijo oz. obeležitev meje na kopnem. "Na ta način bi zadovoljili obe strani - Slovenci bi lahko rekli, da imajo končno komisijo za demarkacijo, Hrvaška pa bi imela določeno mejo," piše časnik.

Zadnja določba pa je bila namenjena uveljavitvi tega protokola. Hrvaška bi ga "vsekakor ratificirala v saboru, ker gre za mednarodni sporazum in Hrvaška na to gleda kot na določitev meje". Slovenija pa je razmišljala o tem, da bi zadevo poslali v vlado ali v parlament, še navaja Večernji list in dodaja, da tudi sama arbitražna razsodba napotuje obe državi, da se lahko sami dogovorita o vsakem segmentu meje.

Kot dodaja časnik, so predlog kot dober in konstruktiven način za začetek reševanja spora ocenili tudi "tuji državniki in njihovi predstavniki". Omenja izjavo namestnika pomočnika ameriškega državnega sekretarja za Evropo in Azijo Hoyta Briana Yeeja, da je med nedavnim obiskom v Zagrebu dejal, da sta državi "zelo blizu dogovora".

"Slovenija se je - čeprav je med pogovori okvir ocenila za zelo dobrega, četudi ga formalno ni sprejela - v zadnjem trenutku umaknila in to v okviru zadnjega obiska premierja Mira Cerarja v Zagrebu. Obstajajo sicer namigi, da je predlog še živ," še navaja časnik. Dodaja, da je do umika prišlo po srečanju Cerarja s slovenskimi političnimi partnerji, ki so mu dejali, naj ne podpisuje ničesar. "Ali pa mu je zmanjkalo državniškega poguma," so še zapisali v časniku.