'Nobena ženska ali deklica se zaradi svojega spola ne sme bati za življenje'

V Združenih narodih opozarjajo, da ostaja nasilje nad ženskami in dekleti ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu. A ne le v tujini ali celo t. i. državah tretjega sveta. Zaskrbljujoče podatke je tudi lani predstavil Statistični urad RS. In grozljiva dejstva: povzročitelji nasilja so v 90 odstotkih moški, največ umorov žensk se zgodi v njihovem družinskem okolju.

Femicid je najskrajnejša oblika nasilja nad ženskami in tudi najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk po vsem svetu ter v Sloveniji. Lani se jih je pri nas zgodilo kar sedem. 

Spomladi je tako uzakonitev kaznivega dejanja femicida že napovedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, pobudo za to pa je kasneje na vlado naslovila tudi poslanka Levice Tatjana Greif. In če se je tok dogajanja tu za zdaj ustavil, pa se nasilje zagotovo ni.

Sociologinja in strokovnjakinja na področju Jasna Podreka sicer pravi, da bi težko ocenila, ali je nasilja nad ženskami vedno več. "Tudi v preteklosti ga je bilo veliko, zdaj pa je morda, tudi zaradi ozaveščanja o njem, le več prijav," pravi, a ob tem poudarja, da so tudi te le vrh ledene gore. "Glavnina nasilja še vedno ni prijavljenega. Žrtve morda nasilja niti ne prepoznajo ali pa se ga bojijo prijaviti," pove.

Poudarja tudi, da je odgovornost za prijavo trenutno še vedno pretežno na žrtvi. Žrtve se namreč spodbuja, naj nasilje prijavijo, saj da sicer institucije ne morejo ukrepati in nasilja ustaviti. "Če se odrasla žrtev ne odloči, da bo nadaljevala v postopku, ti ne stečejo in se praviloma ustavijo." A Podreka je jasna: nasilje lahko prijavi vsak. "Tudi drugi smo se dolžni odzvati na nasilje, vsakdo ga lahko prijavi. Če gre za nasilje nad otrokom, ga je celo dolžan prijaviti," pove.

Dodaja, da bi morda žrtvi prav prijava nekoga druga vlila tisto moč, ki ji manjka, da bi nasilje prepoznala in ga prijavila tudi sama. "S tem ji povemo: to je nasilje, to je kaznivo dejanje." Pomembno vlogo pri vlivanju moči žrtvam nasilja pa, kot pravi, igrajo tudi mediji. "Do žrtev bi morale priti predvsem tiste zgodbe o pozitivnih izidih, ko je bil storilec kaznovan, ko se je žrtev zaščitilo. Takšne zgodbe žrtvam vlivajo moč."

'CSD-jem smo naložili vse: delo z žrtvijo, otroci, povzročitelji'

Sama sicer meni, da morebitna uzakonitev kaznivega dejanja femicida ne bi prinesla bistveno boljše statistike na področju nasilja nad žrtvami. Prepričana je namreč, da je treba nasilje nasloviti že veliko prej, še preden pride do tako grozljivih posledic. "Ima lahko neko simbolno vrednost, a po drugi strani je vsak umor grozljiv.  V terminu vidim predvsem politično-aktivističen smisel, ki daje neko dodatno težo temu kaznivemu dejanju." Medtem pa je prepričana, da je treba delati predvsem na preventivi, na ozaveščanju, na izobraževanju.

Medtem pa je prepričana, da je treba delati predvsem na preventivi, na ozaveščanju, na izobraževanju, da bi morali sistemsko urediti, kako se povzročitelja nasilja obravnava v nadaljnjih postopkih. Poudarja, da je treba delati tudi na sistemski obravnavi povzročitelja nasilja in na njihovi prepoznavi. "Zavedati se moramo, da so to zelo dobri manipulatorji, zgledni državljani na zunaj, ki v družbi pogosto ne kažejo svojih nasilnih tendenc. Povsem drugače pa je za zaprtimi vrati," poudarja.

Prizna pa tudi, da institucije s povzročitelji nasilja delajo zelo "ohlapno". "Bazo imamo dobro, a treba je okrepiti področje izobraževanja, v vseh institucijah (Policiji, centrih za socialno delo ipd.) pa je treba okrepiti tudi kader. Sploh v CSD, ki smo jim naložili vse: delo z žrtvijo, otroci, povzročitelji. In prav pri obravnavi slednjih niso dovolj usposobljeni," izpostavlja.

Ob tem pa je zaskrbljujoč tudi "kontra" učinek v družbi. "V javnosti se je z ozaveščanjem, premiki na sistemskem področju in povečanjem števila prijav pojavila tudi neka skepsa, da je nasilja res toliko. Verjamejo, da si osebe nasilje izmišljajo, da nekdo nasilje potencira. Iščejo razloge za nasilje, da je povzročitelj nasilja morda le reagiral na njo, žrtev, žensko," našteje.

Čeprav ne more oceniti, ali je nasilja danes na splošno več kot v preteklosti, pa poudari, da je zagotovo več najhujših oblik nasilja, torej prav femicidov. Zaradi česar se poraja tudi vprašanje: zakaj? Zakaj je kljub ozaveščanju na tem področju toliko več tega najhujšega nasilja?

"V marsikaterem okolju v Sloveniji se nasilje nad ženskami še vedno obravnava kot neproblematično, podrejanje žensk v partnerskih zvezah pa kot normalno," je na nedavnem dogodku Več enakosti za boljši jutri dejal tudi minister za socialne zadeve Luka Mesec. Poudaril je, da so statistike slabe, saj da več kot polovica žensk vsaj enkrat v življenju doživi nasilje. "Čaka nas še veliko trdega dela, vendar verjamem, da bomo s skupnimi močmi lahko dosegli skupen cilj, ki obeta za prihodnje generacije in se glasi, kot pravi slogan naše kampanje: Ljubezen ne boli."

Stanje poslabšala pandemija, konflikti v različnih državah in podnebne spremembe

Grozljive podatke nasilja so predstavili tudi v Hiši strahov, ki je svoja vrata za kratek čas v prestolnici odprla konec oktobra. Vsaka tretja ženska od svojega 15. leta doživi fizično in/ali spolno nasilje. Vsaka tretja ženska od svojega 15. leta doživi psihično nasilje partnerja. Vsaka 20. ženska, starejša od 15 let, je posiljena. In medtem je dom najpogostejše prizorišče dolgotrajnega nasilja.

V skoraj 95 odstotkih so do žensk nasilni moški, večino nasilja nad ženskami pa povzročijo prav moški, ki jih ženske dobro poznajo (partnerji ali sorodniki). "Nasilje v partnerskih odnosih ostane tudi najdlje skrito, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila," so opozarjali organizatorji Hiše strahov.

Združeni narodi ocenjujejo, da je bilo kar 736 milijonov žensk oz. skoraj vsaka tretja vsaj enkrat v življenju žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja s strani intimnega partnerja, spolnega nasilja osebe, ki ni bila njen partner, ali obojega. Ta grozljiva statistika pa se v nekaterih okoljih, kot je  splet ali celo delovno mesto, še poveča. Statistiko pa so še dodatno poslabšali tudi konflikti v različnih državah, podnebne spremembe in pandemija covida-19.

Tudi minister za socialne zadeve Luka Mesec je na nacionalni konferenci o nasilju nad ženskami v petek navedel, da nevladne organizacije po koronskem obdobju poročajo o kar 20-odstotnem porastu incidentov, Policija na drugi strani pa ne zaznava povečanje števila prijav. Zato si po njegovih besedah želijo na ministrstvu senzibilizirati javnost in ozaveščati o nasilju ter opolnomočiti žrtve, da bodo nasilje tudi prijavile.

Po podatkih ZN lani največ umorov žensk v zadnjih 20 letih

Lani je bilo po svetu umorjenih 89.000 žensk in deklet, kar je največ v zadnjih 20 letih, so opozorili ob tem. Izvršna direktorica Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) Ghada Waly pa je poudarila, da je zaskrbljujoče število femicidov jasen opomin, da se človeštvo še vedno spopada z globoko zakoreninjeno neenakostjo in nasiljem nad ženskami.

Vodja urada je še dejala, da je vsako izgubljeno življenje poziv k delovanju. Je "poziv k nujni naslovitvi strukturnih neenakosti, izboljšanju odzivov kazenskega pravosodja, tako da se nobena ženska ali deklica ne bo bala za svoje življenje zaradi svojega spola," je dejala.

Več kot polovico teh umorov oz. 55 odstotkov so storili družinski člani ali intimni partnerji žensk, kar kaže na zaskrbljujočo realnost, da dom za ženske in dekleta še zdaleč ni varno zatočišče, ugotovitve raziskave navaja UNDOC na svoji spletni strani. To pomeni, da je bilo lani vsak dan na svojem domu ubitih več kot 133 žensk ali deklet.

Poleg tega je dejanski obseg femicida morda še veliko večji, saj pri približno 40 odstotkih umorov žensk ni dovolj informacij o motivih, povezanih s spolom. Največ žensk in deklet so lani ubili v Afriki, in sicer okoli 20.000, sledi Azija, še kažejo ugotovitve raziskave, ki so jo skupaj izvedli UNODC in organizacija ZN Ženske. Izpostavili so še, da se je število femicidov lani povečalo, čeprav se je na splošno število umorov zmanjšalo. Podatkov po posameznih državah pa raziskava ne navaja.

Skrbi pa jih dejstvo, da so izdatki držav za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti še vedno izjemno skopi. Le pet odstotkov državne pomoči je namreč usmerjenih v boj proti nasilju nad ženskami, precej manj, zgolj 0,2 odstotka, pa jih je namenjeno preprečevanju tovrstnega nasilja. "Potrebne so večje naložbe v organizacije za ženske, boljša zakonodaja, pregon storilcev, izboljšanje storitev za žrtve nasilja in usposabljanje organov pregona na tem področju," so zapisali v luči mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami.

Združeni narodi so 25. november za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami razglasili leta 1999. Na ta dan je namreč leta 1960 dominikanski diktator Rafael Trujillo dal na krut način ubiti tri sestre Mirabal, ki so bile politične aktivistke v Dominikanski republiki. S 25. novembrom se vsako leto začnejo tudi akcijski dnevi proti nasilju nad ženskami, ki se sklenejo z 10. decembrom, svetovnim dnevom človekovih pravic.