Nobena večerja ni zastonj

Na področju kliničnega testiranja zdravil obstajajo "tehnični problemi", za varnost pacientov pa je poskrbljeno, je ob koncu skoraj pet ur trajajoče izredne seje ugotovil resorni minister Andrej Bručan. Odbor za zdravstvo se je seznanil s trenutnim stanjem na področju kliničnega preizkušanja zdravil ter prepoznal velik pomen in potrebo po transparentnem izvajanju preizkušanja. Seznanil se je tudi s stanjem v Kliničnem centru na tem področju.

Kje je denar?

Predlagateljica izredne seje Cveta Zalokar Oražem (LDS) se je uvodoma vprašala, koliko denarja je Klinični center zaslužil s kliničnimi testiranji zdravil in kje je denar, če so bile vse pogodbe v KC pravilne. Zanimalo jo je tudi, ali imajo v zavodu soglasja vseh bolnikov, ki sodelujejo v kliničnih raziskavah in če so te korektne, vodstvo zavoda pa je ocenila kot nepoučeno in neseznanjeno s področjem. Zanimalo jo je še, ali drži, da ima Fakulteta za farmacijo z novomeško Krko sklenjene pogodbe v vrednosti več kot 500 milijonov tolarjev, raziskave iz teh pogodb pa se opravljajo v KC.

Užaljeni predstavniki stroke

Predstavniki stroke so ob užaljenosti zaradi dvomov o njihovi etičnosti in "podtikanj" Zalokar Oražmove poslancem enoglasno zatrdili, da je klinično preizkušanje zdravil pomembna dejavnost za Slovenijo, najbolj za bolnike, ki tako dobijo nova zdravila še v fazi testiranja, predvsem pa brezplačno. Preko študij naj bi bolniki letno dobili za šest milijard tolarjev zdravil, je navedla strokovna direktorica KC Aleksandra Markovič. Njihovo enoglasje je "skalil" le predsednik združenja direktorjev Slovenskih bolnišnic Darko Žiberna z opozorilom, da "nobena večerja ni zastonj".

Ocenil je, da so med drugim tudi postmarketinške raziskave le "prijem" farmacevtov, s katerim zvišujejo svojo prodajo. Po njegovem mnenju bi bil potreben pogovor o tem, da farmacevtske družbe sponzorirajo zdravnike in jih s tem spodbujajo, da ti kupujejo "njihovo robo". V povezavi s tem je opozoril na visoko, skoraj 10-odstotno rast stroškov za zdravila letno v bolnišnicah, ki po njegovem mnenju niso nujno v korist bolnikov.

Bručan je glede očitkov na finančne nepravilnosti pri raziskavah dejal, da je jasno ugotovljeno, da so se stvari v Kliničnem centru od nastopa mandata generalne in strokovne direktorice Darinke Miklavčič in Aleksandre Markovič "bistveno izboljšale". Nekatera namigovanja Zalokar Oražmove so bila po njegovi oceni pretirana in večinoma navedbe na podlagi govoric.

Pirc Musarjeva: Kje so pogodbe?

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je ponovila že slišane številke o sklenjenih pogodbah v KC in izdanih odločbah za raziskave, da torej KC za leto 2004 nima evidentiranih 26 pogodb, za lani pa 13. Opozorila je tudi na nepravilnosti v pogodbah s Fakulteto za farmacijo. Če se odločbe agencije za zdravila glasijo na KC, je fakulteta kot podpisnik pogodbe s farmacevtsko družbo le obvod, je ob tem ocenila Zalokar Oražmova.

Miklavčičeva je v razpravi navedla, da je v svojem mandatu podpisala 11 pogodb s farmacevtskimi družbami, katerih skupna vrednost znaša 382.000 evrov oziroma dobrih 91,5 milijona tolarjev. Glede pogodb med fakulteto in farmacevtskimi družbami pa je zagotovila, da KC ni utrpel nobene škode, ker da so se raziskave opravljale v prostorih fakultete.