'Nobena uporaba drog ni varna, lahko pa jo naredimo manj tvegano'

V Novi Gorici so minuli teden odprli prvo varno sobo za uporabnike drog. Vendar pa vstopa v sobo, ki uporabniku ponuja varen prostor, sterilne pripomočke in strokovno pomoč, nima kar vsakdo. Kot nam je povedal strokovni vodja programa Goriška varna soba Luka Mrak, morajo uporabniki drog ob tem izpolnjevati določene kriterije.

"Oseba mora biti polnoletna, ob prihodu ne sme biti pod vplivom alkohola. Prav tako ne sme biti premočno omamljena, pred dovoljenjem za uporabo drog v naših prostorih pa mora skleniti tudi dogovor o vključitvi v program," je razložil. Oseba se mora tako ob prijavi v program tudi identificirati z imenom in priimkom, vedeti pa mora tudi, kakšno drogo bo uporabljala.

"Ko se prvič vključi v program, z uporabnikom izpolnimo daljši, poglobljen vprašalnik glede njegovega osebnega statusa, zdravstvenega stanja, kariere, uporabe drog in podobno. To so podatki, na podlagi katerih ga bomo lahko vsako leto spremljali in evalvirali. Prav tako pa bomo lahko ocenili tudi, kakšen vpliv ima program na te ljudi," je pojasnil.

Po besedah Mraka je varna soba sicer primarno namenjena bolj tveganim in skritim populacijam uporabnikov drog. "Govorimo torej predvsem o tistih, ki na primer trpijo stiske brezdomstva, ki imajo pridružene neke druge socialne ali gibalne težave, bolezni ali ki trpijo določene socialne stiske. Ta populacija ima pogosto tudi težave z duševnim zdravjem."

Je pa sicer večina njihovih uporabnikov trenutno že del tudi dveh drugih programov, ki ju izvajajo na območju Nove Gorice – dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog in terenskega dela z uporabniki prepovedanih drog, ki deluje na področju severnoprimorske regije.

Prepovedane droge, a uporaba dovoljena v varni sobi

Varna soba se je uradno odprla 14. novembra, neuradno pa sicer že avgusta. Vse od takrat se je v program vključilo že 22 aktivnih uporabnikov. "Aktivni so tisti, ki so se vključili v program z namenom uporabe drog in so drogo tu tudi že uporabljali, pasivni pa so tisti, ki droge še niso uporabljali, a vseeno pridejo na razbremenilni pogovor, prevezat rano, na neke zdravstvene posvete," je pojasnil.

Pasivnih je tako trenutno še nekoliko več, njihov cilj pa je, da bi imel program do konca leta 2025, ko se projekt izteče, 45 aktivnih uporabnikov. A ocenjujejo, da bo teh naposled še več.

Kot je povedal Mrak, so v sklopu projekta uredili prostore v dnevnem centru ter zaposlili socialno delavko in medicinsko sestro. "Prisotnost medicinske sestre je tudi pogoj, da lahko takšen program v okviru slovenske zakonodaje sploh deluje." 117. člen kazenskega zakonika namreč pravi, da je vsakršna uporaba ali nudenje prostorov za uporabo drog prepovedana in kazniva, razen pod zdravstvenim nadzorom, ki ga izvaja javna zdravstvena institucija. Tu so se povezali z Zdravstvenim domom Nova Gorica, od koder prihaja medicinska sestra.

Medicinska sestra se sicer v varni sobi ukvarja z različnimi vidiki zdravja, uporabnike pouči tudi o pomenu umivanja in razkuževanja rok, kar morajo narediti pred uporabo drog v njihovih prostorih. "Včasih kdo vpraša, zakaj je to potrebno, in takrat mu skušamo z nekim človeškim, morda tudi humornim pristopom odgovoriti na vprašanje. Opažamo, da nas uporabniki poslušajo in upoštevajo, nekateri so se začeli celo med seboj opominjati na higieno rok tudi pred obedovanjem."

Tudi to so tiste dobre navade, ki jih želijo širiti. "Gre torej za neko spreminjanje izjemno tveganih navad in vedenj v manj tvegane. Za nas je uspeh že to, da uporabnik namesto dimelj ali vratu za injeciranje droge uporabi kakšno drugo manj tvegano mesto. Še bolje pa je, če z injeciranja preide na kajenje," je dejal ter ob tem priznal: "Ne živimo v utvari, da bodo ljudje zaradi našega programa enostavno prenehali uporabljati droge."  Verjamejo pa, da lahko vplivajo na ljudi in jih naučijo, kako bolje poskrbeti zase in za svoje zdravje.

Ob tem je poudaril, da varna soba nikakor ne pomeni varne uporabe drog. "Nobena uporaba ni povsem varna, lahko pa naredimo uporabo manj tvegano," je jasen.

Umik drog z ulice, preprečevanje širjenja obolenj in preprečevanje smrti

Strokovni vodja programa je ob tem poudaril, da varna soba zasleduje predvsem tri glavne cilje. Prvi je ta, da se prepovedana droga umakne z ulice: "Z varnimi sobami, v Evropi jih je okoli 100, želimo preprečevati ustvarjanje t. i. odprtih scen, kjer bi se množično zbirali uporabniki drog. S tem želimo zmanjšati spremljajoče negativne aktivnosti, kot je kršenje javnega reda in miru, preprodaja drog in podobno."

Drugi cilj je preprečevanje virusnih in bakterijskih obolenj. Ta se v prvi vrsti širijo med uporabniki drog, vendar pa bakterijsko obolenje ni izolirano le nanje. Kot je pojasnil Mrak, lahko takšna obolenja zelo hitro lahko preidejo tudi na abstinente ali pa netvegane uporabnike. "Nekateri uporabniki imajo svoje družine, nekateri se ukvarjajo s spolnim delom ... Bazen oseb, s katerimi lahko pride oboleli v stik, je torej zelo velik," je povedal.

Zadnja desetletja prejšnjega stoletja je zaznamovala epidemija virusa HIV, ki je v nekem trenutku ušla izpod nadzora. Kot je poudaril sogovornik, si česa takšnega v današnjem času ne želi nihče. HIV sicer po njegovih besedah trenutno ni tako razširjen, se pa pojavljajo okužbe s hepatitisom B in C.

Tretji cilj pa je preprečevanje smrti zaradi uporabe drog oz. učinkovito obravnavanje morebitnega predoziranjam, če do njega pride. "Za takšne primere imamo v varni sobi defibrilator, nalokson, prav tako smo tu, da v najslabšem primeru pokličemo 112," je dejal.

Prva varna soba se je leta 1986 odprla v Bernu, Švici. Vse od takrat pa po besedah strokovnega vodje programa nobena varna soba uradno ni zabeležila smrti uporabnika zaradi predoziranja. Samo v letu 2023 je bilo sicer po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji zabeleženih 86 smrti zaradi predoziranja; najvišje število smrti od začetka merjenja. Leta 2015 je bilo smrti zaradi predoziranja v Sloveniji 74, nato je sledil padec. "Ampak 86 je res visoka številka. Z našega vidika so vse te smrti nepotrebne, saj bi se jih dalo preprečiti," je bil jasen.

Učijo se, kako delovati znotraj družbe

Ob teh treh ciljih pa sicer v programu poudarjajo še dva: "Eden od teh je detektiranje te najbolj skrite in ranljive populacije, ki jih želimo privabiti v program, zadnji pa je, da uporabnike vključimo v sisteme javnih služb – predvsem socialnega varstva, zdravstvenega varstva, pa tudi na primer izobraževanja." 

Socialna delavka, ki je zaposlena pri projektu, se ukvarja prav s socialnimi sferami osebe s ciljem socialnega vključevanja. Skupina uporabnikov drog, ki prihaja k njim, je po besedah sogovornika močno zapostavljena in odrinjena na rob, "v določenih primerih celo čez rob". Socialna delavka tako uporabnike povpraša tudi o njegovi nastanitvi, o zavarovanju, o njegovem socialnem krogu ipd. Številni so namreč izločenih iz svojih primarnih družin, pogosto se družijo le z ostalimi uporabniki.

"To so osebe, ki so zelo šibko opremljene s socialnimi in delovnimi veščinami. Ne vedo, kako se znajti v zunanjem svetu. Naučiti jih je treba, da imajo tudi oni pravico do zdravnika, ne znajo uveljavljati pravic iz javnih sredstev. Pomagamo pa jim tudi pri tem, da najdejo neko zaupanje vase," je razložil Mrak. S sodelavci jih tako učijo tudi socialnih veščin, da "z nasmehom dobiš več kot s konfliktom". "Prek videnega in izkušenj se nato počasi naučijo, kako sodelovati, povedati, kaj rabijo, delovati znotraj družbe," je dodal.

Z njihovo pomočjo so tudi ustvarili varno sobo. Ker je to prvi tovrsten projekt v Sloveniji, načrti za izgradnjo takšnega prostora za uživalce drog niso obstajali že pred tem. Zasnovani koncept so tako kasneje skupaj dopolnjevali in prilagajali, da je lahko varna soba naposled tudi zares zaživela.

'Nikoli ne veš, kdaj boš pomoč potreboval sam, tvoji svojci ali nekdo, ki ga poznaš'

Čeprav se program izteče leta 2025, si Mrak želi, da bi bil njihov projekt odskočna deska za vzpostavitev še večjega števila varnih sob po Sloveniji. "Trenutno je to res v nebo vpijoče potrebno v Ljubljani. Tam bi jih bilo smiselno vzpostaviti več, ne le eno. Prav tako pa seveda tudi v drugih urbanih središčih, kot so Maribor, Kranj, Celje. Takšen program bi bil sicer potreben tudi v drugih občinah Severne Primorske, saj smo problem zaznali širše v regiji. Ampak obstaja več vrst varnih sob, tudi mobilne varne sobe, ki bi nam omogočile delo na več lokacijah," je upe za prihodnost razkril sogovornik.

A njegova tiha želja je ob tem tudi, da bi naredil družbo bolj sočutno, razumevajočo in vključujočo. "Da bi torej načela in vrednote začela sijati tudi izven prostorov varne sobe. Da bi ljudje začutili, zakaj je treba poskrbeti za uporabnike drog oz. zakaj je v resnici treba poskrbeti za vse ranljive skupine," je poudaril. Med uporabniki drog so namreč tudi brezdomne osebe, osebe s težavami v duševnem zdravju, gibalno ovirani, starejši in tudi zelo mladi. Prav tako so tu ženske, solni delavci in delavke.

Kot je povedal, je sicer osnova neposredno delo z uporabniki drog, a ob tem je pomembno tudi prenašanje informacij na ostale strokovne deležnike v skupnosti. Z drogami se namreč v življenju sreča ogromno število ljudi, nekoliko manjši del, jih uporablja občasno, nekateri jih redno.

"Med njimi številni nimajo težav z uporabo drog. Je pa seveda tu tudi tisti manjši del najbolj ranljivih, ki ima zelo velike težave in ki jim skušamo pomagati," je pojasnil ter ob tem javnosti namenil sporočilo: "To je resna stiska. To je zasvojenost, bolezen, ki je ne moreš nadzirati. Nikoli ne veš, kdaj boš pomoč potreboval sam, tvoji svojci ali nekdo, ki ga poznaš."

Locirani ob policijski postaji: 'Na policiste želimo gledati kot na zaveznike'

Locirani so sicer v neposredni bližini novogoriške policijske postaje, zaradi česar bi bila lahko marsikatera odločitev uporabnika, da se pridruži programu, zamajana. A kot je povedal Mrak, imajo sami s policisti zelo dobre izkušnje, prav tako pa imajo sklenjen tudi neformalni dogovor, da policisti na območje varne sobe ne prihajajo, razen če bi jih poklicali sodelavci Šenta ali pa kake nujne zadeve.

"Imeli smo več sestankov s Policijo, najbolj pereče vprašanje pa je bila preprodaja drog, ki predstavlja tudi realno tveganje," je povedal. A tudi to težavo so rešili. Ker mora uporabnik s seboj vedno prinesti svojo drogo – te namreč sodelavci programa ne smejo zagotavljati –, mora uživalec drog svojo prtljago pred odhodom v varno sobo pustiti na recepciji. V prostor lahko vstopi le s prepovedano drogo, ki jo namerava uporabiti, tam pa dobi tudi sterilne pripomočke za manj tvegano uporabo.

Dodatno lahko v prostoru drogo naenkrat uporablja le ena oseba: "Stvari se bodo morda sčasoma spremenile, a zaenkrat se držimo teh usmeritev." Številne so podali na Policiji; tudi to, da se morajo uporabniki ob prvem vstopu legitimirati z imenom in priimkom, povedati morajo tudi svojo starost. "To je tudi za primer, če bi se v varni sobi zgodila smrt. Policiji moramo dati podatke osebe," je pojasnil Mrak. Pred pričetkom so sicer sodelovali tudi z drugimi službami, vse pomisleke, dileme in predloge pa so sprejeli in jih upoštevali pri pripravi protokola programa.

Sogovornik je priznal, da nekateri uporabniki zaradi bližine Policije že pred tem niso zahajali k njim in se udeleževali programov. Spet drugi imajo zadržek do samega programa. "Potrebovali bomo nekaj časa, da bomo tudi med uporabniki prebili kakšno pregrado," je dejal, a ob tem poudaril, da so tudi uporabniki, ki nimajo nobenih predsodkov do policistov.

"Naša želja je, da bi na policiste vse bolj gledali kot na naše zaveznike. Tako v sklopu programa kot tudi sicer. In to miselnost želimo dati tudi našim uporabnikom." Je pa res, kar priznava tudi Mrak, da številni uporabniki še vedno delujejo onkraj zakona; drogo morajo namreč še vedno nelegalno kupiti na črnem trgu.