'Usode tistih, ki so preživeli pekel atomskih bomb, so bile dolgo prikrite'

Nobelovo nagrado za mir za leto 2024 je prejela organizacija Nihon Hidankyo, sicer znana tudi pod imenom Hibakuša, ki so jo ustanovili preživeli po atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki leta 1945. 141. nagrajenec bo prejel denarno nagrado v višini okoli milijona dolarjev (dobrih 900 tisoč evrov).

Eden od vodij organizacije Nihon Hidankyo 81-letni Tošijuki Mimaki je na medijski konferenci na otoku Hirošima s solzami v očeh povedal, da ni nikoli sanjal, da bi se lahko kaj takega zgodilo. Ko so Združene države 6. avgusta 1945 odvrgle bombo, je bil star komaj tri leta. Igral se je pred družinsko hišo, ko je na nebu zagledal blisk.

Prepričan je tudi, da bo nagrada še dodatno spodbudila prizadevanja skupine s katero želijo svetu dokazati, da je treba jedrsko orožje treba odpraviti. Kot poroča Guardian pa se je v izjavi dotaknil tudi dogajanja v Gazi. Položaj tamkajšnjih otrok je namreč primerjal s položajem na Japonskem ob koncu druge svetovne vojne.

'Naj bo bomba, odvržena na Nagasaki, zadnjič, ko je bilo v vojni uporabljeno jedrsko orožje'

Kot poroča CNN, je japonski premier Shigeru Ishiba pohvalil odločitev odbora. "Izredno pomembno je, da bo nagrado prejela organizacija, ki si je dolga leta prizadevala za odpravo jedrskega orožja," je dejal v petek med obiskom v Laosu.

Direktor Stockholmskega mednarodnega mirovnega raziskovalnega inštituta (SIPRI) Dan Smith je za CNN povedal, da je navdušen nad tem, da je letošnja nagrada romala v roke gibanja Hibakuša. "Kot sta leta 1985 rekla sovjetska in ameriška voditelja Gorbačov in Reagan, jedrske vojne ni mogoče zmagati in se je zato ne sme nikoli voditi. Hibakuša nas vsak dan spomni na to," je dejal, "naj bo bomba, odvržena na Nagasaki, zadnjič, ko je bilo v vojni uporabljeno jedrsko orožje."

Nobelov odbor: Nekega dne preživeli po atomskih bombah ne bodo več med nami

Nagrado je prejela zaradi svojih prizadevanj za svet brez jedrskega orožja. Norveški Nobelov odbor je v Oslu ob razglasitvi dejal: "Nekega dne preživeli po atomskih bombah, odvrženih na Hirošimo in Nagasaki, ne bodo več med nami, da bi pričali o zgodovini. Toda nove generacije na Japonskem z deljenjem spominov in stalno predanostjo prenašajo izkušnje in sporočila prič."

"Letošnja nagrada se pridružuje uglednemu seznamu nagrad za mir, ki jih je odbor že podelil zagovornikom jedrske razorožitve in nadzora nad orožjem. Nobelova nagrada za mir za leto 2024 izpolnjuje željo Alfreda Nobela po priznanju prizadevanj v največjo korist za človeštvo," so še dodali.

6. avgusta 1945, ko so ZDA na Hirošimo odvrgle atomsko bombo, je umrlo okoli 80.000 ljudi. Tri dni pozneje so Združene države na Nagasaki odvrgle drugo bombo in pri tem ubile približno 70.000 ljudi. V letih, ki so sledila, je v obeh mestih zaradi sevanja umrlo še dodatnih več deset tisoč ljudi.

Prihodnje leto bo tako minilo 80 let od atomskih bomb. Ne da bi omenil posamezne države, je predsednik odbora Jorgen Watne Frydnes opozoril, da ima današnje jedrsko orožje veliko večjo uničujočo moč in bi lahko ubilo milijone ljudi. "Jedrska vojna bi lahko uničila našo civilizacijo," je dejal.

Že v preteklosti so sicer Nobelovo nagrado za mir prejeli posamezniki ali organizacije, ki so se borile za jedrsko razorožitev. Leta 2017 je tako nagrado prejela mednarodna kampanja za odpravo jedrskega orožja. Leta 1995 sta jo prejela Pugwash Conferences on Science and World Affairs in fizik Joseph Rotblat – edini znanstvenik, ki je opustil projekt Manhattan v laboratoriju Los Alamos.