Dobrim željam navkljub pa se bo 14.000 ljudi letos moralo soočiti z diagnozo rak. Več kot 5000 jih bo doživelo infarkt, 4000 možgansko kap. Vsaka druga ženska, stara manj kot 15 let, bo že doživela eno od oblik nasilja. Vsak šesti par se bo trudil spočeti otroka, pa ne bo šlo zlahka. Okrog 20.000 ljudi bo umrlo, za njimi pa bo ostalo nepregledno število strtih src. Pišem, kot da se bo to zgodilo "njim", ne meni. Ljudje si pogosto domišljamo, da se "to" nam ne more zgoditi.
Njihov svet tokrat odkriva življenja ljudi, ki so doživeli tisti trenutek prvega udarca, dobesedno ali preneseno. A so preživeli, se postavili nazaj na noge in danes živijo srečno, polno, zdravo življenje.
Prva nam bo svojo zgodbo odkrila Irena Centner. Štajerka, ki je lepega dne za kuhinjskim pultom izgubila zavest in se zvrnila po tleh. "Nizek pritisk", si je mislila, a vseeno odšla k zdravniku, kjer pa niso ugotovili nič posebnega. A v njeni glavi je nazadržno rastel tumor, ki je bil usodnega dne, ko je v službi znova izgubila zavest, velik že pet centimetrov. Ko je znova odprla oči, zdravnik ni imel dobrih novic.
Preden je Irena odšla na operacijo, s katero so ji iz glave odstranili tumor skoraj v velikosti teniške žogice, je napisala poslovilna pisma. Vsem, ki jih ima rada. Ne znam si predstavljati bolečine, ko dvema majhnima hčerkama pišeš pismo in veš, da je to in nekaj fotografij morda vse, kar ju bo spominjalo na njuno mamo.
Preživela je operacijo, potem pa doživela še obojestransko pljučno embolijo. Med kemoterapijami jo je zapustil še partner, oče njenih dveh deklic. Če se je ona uspela postaviti nazaj na noge, se lahko še kdo. Uspelo ji je z optimizmom, zaupanjem v zdravstveno osebje in majhnimi koraki proti cilju.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.