Nizke temperature ogrozile cvetoča sadna drevesa, škoda bo znana po tednu dni

Davi je bilo najhladnejše na Štajerskem, v Posavju in Ljubljani. Le v prevetrenih in gričevnatih delih Primorske je bilo nad ničlo, so pojasnili na Arsu.

Posledično je bilo ponoči povečano tveganje za pozebo na kmetijskih rastlinah. Medtem ko na Blokah nizke temperature niso vplivale na rastline, saj se tam še niso razcvetele, pa bi lahko po podatkih kmetijske zbornice temperature pod lediščem, ki so jih zaznali na ravninskih in nižinskih delih Vipavske doline in zmrzliščih v slovenski Istri, lahko vplivale na sadna drevesa, ki so v fazi cvetenja.

Negativne temperature lahko ogrozijo vse razvojne faze, še posebno, če bodo trajale več ur. Za odpirajoče in odprte cvetove je nevarno že, če se temperature spustijo pod minus dve stopinji, kakšno stopinjo več mrazu še lahko preživijo odpirajoči se cvetni brsti, za mlade plodiče pa je lahko usodna že minus ena stopinja, opozarjajo na kmetijskem ministrstvu.

Na zgodaj cvetočih sadnih vrstah, kot so marelice, mandlji, breskve, zgodaj cvetoče češnje, bi lahko prišlo do škode, prav tako bi se lahko škoda pojavila na sadnih drevesih, ki so v fazi odganjanja, to so kakiji in aktinidije. "Poudariti je treba, da so v nižinskih legah sadna drevesa v poznejših fenoloških fazah, kar bi lahko omililo škodo," so dodali na zbornici.

Aprila 2021 na Blokah minus 20 stopinj Celzija

Dejansko oceno škode po pozebi na cvetovih lahko ocenijo šele po enem do dveh tednih. Tako bodo o škodi lahko presodili šele po tem roku, ko si bodo njihove strokovne službe ogledale nasade in ugotavljale posledice nizkih temperatur.

V minulih letih je dele države večkrat prizadela spomladanska pozeba. Aprila 2021 je bila še posebej huda. Kot so spomnili na Arsu, so takrat na Blokah izmerili minus 20 stopinj Celzija, zapadel je tudi sneg.

Kdaj pride določena rastlina iste sadne vrste in sorte v določeno razvojno fazo, je odvisno tudi od lege. Na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah, je razvoj poznejši in take lege ponavadi utrpijo manj škode po spomladanski pozebi kot tipične sončne sadjarske lege na isti nadmorski višini. Nasade je pred pozebo mogoče zaščititi z oroševanjem, za kar pa je potrebna velika količina vode.