Od marca dalje so mednarodne vojaške sile KFOR na Kosovu okrepili tudi slovenski vojaki z okrog 600 pripadniki 10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske. Na kriznem žarišču naj bi "zagotavljali stabilnost, mir in humanitarno pomoč prebivalcem". Stvari pa vendarle niso tako bleščeče, kot skušajo prikazati uradni predstavniki.
Vse se začne in konča pri denarju. Tudi s slovenskim vojaki na Kosovu je tako. Ko so prispeli na misijo, so kmalu ugotovili, da so njihovi italijanski kolegi, s katerimi so skupaj v bazi, bistveno bolje plačani.
Dopust, krajši za pot na dopust
Ko jim začne teči dopust, naj bi vojaki iz varnostnih razlogov čim prej zapustili Kosovo. Toda iz logističnih razlogov tam preživijo po dva dni, ki se všteje v čas dopusta. "Dopust se ne začne z odhodom, ampak se šteje od polnoči dalje. Preden tisti dan zapustiš bazo, se pripelješ do letališča in v Slovenijo, mine okrog 15 ur," pripoveduje slovenski vojak, ki službi na Kosovu, vendar ne želi biti imenovan.
"Pripadniki SV odhajajo na dopust v Slovenijo s prevoznim sredstvom, ki ga sami izberejo," trdijo na generalštabu. Izkušnje našega sogovornika so drugačne. "Nihče nas ni ničesar vprašal, očitno niti niso poiskali najugodnejšega prevoznika. Določili so Adrio Airways, ki je ena najdražjih." Tako naj bi tisti vojaki, ki gredo na dopust, plačali samo za prevoz okoli 500 evrov, čeprav naj bi bili potni stroški po prvotnih izračunih okrog 300 evrov.
Nezadovoljstvo so kot kaže zaznali tudi na obrambnem ministrstvu, saj so v Zakonu o službi v Slovenski vojski, ki je v parlamentarni proceduri predlagali, da bi imel vojak na šestmesečni misiji pravico do enkratnega brezplačnega prevoza na dopust v domovino in nazaj.
Italijanska kuhinja, razen če je zaprta
Čeprav je prehrana načelno organizirana v vojaški kuhinji, ki jo vodijo italijanski kuharji, si morajo slovenski vojaki v nekaterih primerih sami kupovati hrano. "Pri razdelitvi nalog, razporedu, se ne upošteva časa za malico in kar stalna praksa je, da je po končanem delu in opravljenih nalogah kuhinja zaprta," pravi naš sogovornik. Vojaki tako ne dobijo sendvičev, ki bi jih zanje predhodno pripravili vojaški kuharji.
Na generalštabu na očitek odgovarjajo: "V času opravljanja dolžnosti, ko kuhinje ne obratujejo, je vsem vojakom zagotovljen tudi suhi dnevni obrok." Naš sogovornik komentira: "Res je, takrat nam postrežejo s konzervo in tremi kosi kruha." Sicer pa so, kot pravijo na generalštabu, v okviru baze organizirane "tudi trgovine z neobdavčenim blagom, v katerih lahko pripadniki kupijo tudi hrano in pijačo po izbiri".
"Vojaki gremo torej na pico in zapravljamo svoj denar, čeprav je naš obrok načeloma plačan," trditve tiskovnega predstavnika SV dopolnjuje slovenski vojak.
Govorimo angleško, slovensko (srbsko raje ne) in ... z rokami
Nepotrebne zaplete povzroča neustrezna organizacija prevajalske službe. Vojak pripoveduje: "V bazo pride skupina Albancev, ki kriči en čez drugega, nihče od njih pa ne govori angleško. Žal je prevajalec iz albanščine v bazi dopoldne, popoldan ni nikogar."
Po kriljenju z rokami se izkaže, da domačini potrebujejo pomoč. Čez nekaj časa slovenski vojaki uspejo razvozlati, da je eno od žensk pičila kača in da nujno potrebuje serum. "V bazi ni protistrupa, pristojni kličejo okrog, v bolnice, ostale vojaške baze. Nikjer protistrupa. Ne vem, kako je bilo z ubogo žensko."
Na vprašanje, kdaj imajo v slovenski bazi na voljo prevajalca iz albanščine, tiskovni predstavnik Generalštaba Slovenske vojske Simon Korez odgovarja: "Na to vprašanje vam žal ne morem natančno odgovoriti, ker ne vem o kakšnem prevajalcu sprašujete. V bazi je pogovorni jezik med pripadniki vojsk Nato angleščina, slovenski vojaki pa med sabo komunicirajo v maternem jeziku."
Kdo bi razumel tiskovnega predstavnika slovenske vojske, saj ne sprašujemo, v katerem jeziku komunicirajo slovenski vojaki med seboj, temveč kdaj, ob katerih urah je prisoten prevajalec iz albanščine. "Še dobro, da je šlo samo za pik kače," komentira naš sogovornik, ki ga dogodek spominja na epizodo iz znamenite ameriške nanizanke MASH o dogodivščinah ameriških vojakov v Vietnamu.
Če piči kača, kliči ROLE 1 in ROLE2
Slovenski vojaki se nahajajo na hribovitem in neporaščenem območju, kjer je veliko kač, zato bi protistrup moral biti del osnovnih zalog.
Na vprašanje, ali so v slovenski bazi v tem času že nabavili protistrup proti kačam, na Generalštabu SV odgovarjajo: "Pripadniki Slovenske vojske na Kosovu imajo v svoji sestavi tudi sanitetno enoto ROLE1, ki izvaja potrebno osnovno medicinsko oskrbo. Sicer pa je v okviru Kfor organiziran tudi center ROLE2. Vojaki so bili pred odhodom ustrezno vakcinirani, glede na območje delovanja," pravi tiskovni predstavnik SV Korez in dodaja: "V primeru pika kače pa je potrebna ustrezna bolnišnična medicinska oskrba, ki pa v vseh primerih ne vključuje samo cepljenja s protistrupom."
Skratka, tudi v primeru pika strupene kače ni razlogov za zaskrbljenost, so prepričani v Generalštabu SV, saj za nujne primere poskrbita ROLE1 in ROLE2.
Priljubljeni, a slabše plačani
Čeprav gre za mednarodno misijo KFOR, so plače vojakov na Kosovu na 'nacionalnih' ravneh, odvisno od države, iz katere prihajajo. Zato tudi niso oblikovana enotna merila glede višine plač. Slovensko misijo na Kosovu tako v celoti plačujejo slovenski davkoplačevalci.
"Italijanski kolegi imajo v povprečju enkrat višje plače," pripoveduje slovenski vojak. "Italijani imajo na misiji še razmeroma visoke dnevne dodatke. Tudi ostali, s katerimi sodelujemo, se lahko pohvalijo z bistveno višjimi zneski."
Kljub slabšemu plačilu naj bi bili slovenski vojaki zelo učinkoviti, usposobljeni in cenjeni. "A kako dolgo?" se sprašuje vojak. "Vedno pogosteje se med nami govori o odpovedih."
Po uradnih podatkih sta v treh mesecih od začetka operacije misijo na Kosovu zapustila dva vojaka. "Na lastno željo, zaradi osebnih razlogov," zatrjuje tiskovni predstavnik vojske.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.