Doslej je za dvojezične napise veljal 25-odstoten prag. Zakonodajalcu je ustavno sodišče tudi postavilo rok, da mora ustrezno določilo v zakonu o narodnih skupnostih in uredbe popraviti do 31. decembra 2002, je sporočil član predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev Karl Hren, ki je odločitev označil kot velik premik za slovensko narodno skupnost.
Znižanje praga za dvojezične napise s 25 odstotkov, kolikor je predvideval zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976, na 10 odstotkov bo po novem veljalo za kraje in ne več za občine kot doslej. V primerjavi s prejšnjo bo tako nova ureditev veljala za veliko več vasi. Ob tem je Hren opozoril, da bo težko povsod ugotoviti, kolikšen je delež slovenskega prebivalstva v kakšnem kraju, saj se je ta delež doslej ugotavljal po občinah. Poleg tega bo po besedah Hrena problematično, ali se bo delež prebivalstva določal po popisu prebivalstva iz leta 2001 ali iz leta 1991.
Po besedah Hrena je uveljavitev razsodbe moč preprečiti le s sprejetjem ustreznega ustavnega zakona, za katerega pa je v avstrijskem zveznem parlamentu potrebna dvotretjinska večina. Ob tem je opozoril, da je koroški deželni glavar Jörg Haider že dvakrat napovedal, da bo skušal pridobiti dvotretjinsko večino za sprejetje takšnega ustavnega zakona.
Pritožba proti previsokemu pragu
Pritožbo proti 25-odstotnemu pragu za dvojezične krajevne napise na avstrijskem Koroškem je vložil slovenski odvetnik Rudi Vouk. Zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 določa 25-odstotni prag, a je ustavno sodišče oktobra lani, ko je šlo za uveljavitev slovenščine kot dodatnega uradnega jezika v občini Dobrla vas, ugotovilo, da za uveljavitev te manjšinske pravice zadošča že 10-odstotni delež, na kar se je, skupaj s 7. členom Avstrijske državne pogodbe (ADP), skliceval tudi Vouk.
V 7. členu ADP, ki zadeva pravice slovenske in hrvaške manjšine, med drugim piše, da je v upravnih in sodnih okrajih avstrijske Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom kot uradni jezik dodatno k nemškemu dopuščen slovenski in hrvaški jezik; v takih okrajih pa bi morale biti označbe in napisi topografskega značaja v skladu s 7. členom ADP prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.