Protest zaradi nižjih bolniških nadomestil

Nameravani grobi poseg v socialni in ekonomski položaj delavcev, ki bi ga prinesle nekatere določbe osnutka zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kaže na to, da mnogi še vedno razmišljajo po starem in želijo varčevati pri delavcih in delavkah, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Kot je dejal na današnji novinarski konferenci, se bodo sindikati uprli nameri zniževanja nadomestil za začasno zadržanost z dela. Predstavniki vseh sindikalnih central se bodo v četrtek, 17. septembra, pred ministrstvom za zdravje zbrali na protestnem zborovanju. Tako bodo opozorili na nekatere predloge osnutka zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so za sindikate nesprejemljivi, so sporočili z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ministru za zdravje Borutu Miklavčiču bodo izročili deklaracijo sindikatov proti zmanjševanju pravic iz obveznega zavarovanja.

Semolič namerava ministru Miklavčiču "takoj dati vedeti, da se sindikati ne bodo pogajali okoli nadomestil" za začasno zadržanost z dela. "Ker se ni kaj pogajati," je dejal. Kot je napovedal, bodo zahtevali pogajanja in razgovore glede vsakega člena osnutka zakona.

Gre za nov zakon, ne dopolnitev obstoječega

Lučka Böhm, izvršna sekretarka za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu pri ZSSS, pa je povedala, da gre za popolnoma nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ne za spremembe ali dopolnitve obstoječega zakona.

Po njenem mnenju je očitno začelo prevladovati razpoloženje, da je treba nadomestilo čim bolj znižati, zato da bi se ljudje sami manj odločali za bolniško odsotnost z dela.

Kot je dejala, mnoge mednarodne primerjave glede bolniške odsotnosti kažejo, da se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU, nadomestila pa da so v drugih državah nižja kot pri nas. Primerjave pa po njenem pozabljajo, da v teh istih državah nadomestila niso urejena samo s predpisi, ampak tudi s kolektivnimi pogodbami, skupno nadomestilo pa je tako pogosto višje kot v Sloveniji. Zato bodo sindikati terjali, da se primerjajo pravice ne samo po predpisih, ampak tudi po kolektivni pogodbi.

Sindikati bodo po napovedih izvršne sekretarke veliko občutljivost pokazali tudi glede sprememb pri pravici do nadomestila zaradi nege družinskega člana. Po njenih besedah osnutek zakona v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo izjemno krajša pravice. Ne samo, da se nadomestilo ob odsotnosti znižuje, krajša se tudi dovoljen čas odsotnosti z dela zaradi nege ožjega družinskega člana. Po njenih ocenah se lahko zgodi, da bodo bolni otroci zaradi teh določb vseeno hodili v vrtce in tam okužili druge otroke, poleg tega bo prišlo do velikih stisk v družinah.

Opozorila je tudi, da osnutek zakona predvideva znižanje kritja zdravljenja zaradi poškodb pri športnem udejstvovanju. S tem po njenem vlada sporoča ljudem, naj se ne gibajo.
Novost, ki jo uvaja osnutek, je tudi zmanjšanje deleža predstavnikov aktivnih sindikatov v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To je po njenem mnenju eden izmed poskusov, kako nevtralizirati sindikate.

Napovedala je, da bodo v ZSSS dosledno terjali, da se sedeže v skupščini deli glede na to, koliko denarja posamezna kategorija zavarovancev prispeva v proračun. Glede na to, da aktivni zavarovanci prispevajo daleč največ, bodo tudi zahtevali bistveno več kot deset sedežev v skupščini, je napovedala.

Sicer pa Böhmova hkrati opozarja, da osnutek zakona prinaša tudi nekatere novosti, za katere se ZZZS prizadeva že od leta 1992 naprej. Predlog zakona prinaša popolnoma novo ureditev obveznega zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poleg tega pa uvaja zavarovanje posameznikov tudi za druge bolezni, povezane z delom.

Pozitivna novost osnutka zakona je po njenem mnenju tudi uvedba diferencirane prispevne stopnje za zavarovanje za poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom in poškodbe pri delu, ki naj bi v veljavo stopila že 1. junija 2010. Kot je dejala, omenjena določba zakona pomeni pomembno ekonomsko vzpodbudo delodajalcem, da vlagajo v varnost in zdravje pri delu.

Ministrstvo se je pripravljeno pogajati

Sprememb na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja mimo soglasja s socialnimi partnerji ne more biti, je danes dejal svetovalec ministra za zdravje Martin Toth. Leto 2010 bo za področje zdravstvenega varstva lahko kritično, napoveduje in dodaja, da so se o predlogih, zapisanih v zakonu, pripravljeni pogajati in doseči konsenz.

"Ministrstvo je naredilo bilanco, kaj lahko naredimo, da izplavamo in na koncu nimamo rdečih številk, hkrati pa da je prizadetost ljudi ob tem kar se da majhna," je v odgovoru na napovedi ZSSS, da se bodo uprli nameri po zniževanju nadomestil za začasno zadržanost z dela, ki jih predvideva predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, dejal Toth.

Predlog prinaša tudi bonitete za delavce

V predlogu je po njegovih besedah toliko novih pravic in bonitet za delavce, kot jih doslej ni bilo že dobrih 20 let. Bistveno več je treba po njegovem vlagati v področje varnosti in zdravja pri delu, izpostavil pa je tudi predlog, da se postavita tako zgornja meja bolniškega nadomestila kot spodnja meja socialne varnosti med bolniško.

Ali bodo za spodnjo mejo upoštevali minimalno plačo ali drugačen znesek, še ne vedo. Pri tem Toth navaja primer, da imajo v Angliji vsi enako nadomestilo med bolniško, saj je to socialna varnost, ki ni odvisna od plače. Visoko nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti pa po njegovem delavca ne spodbuja k temu, da bi se vrnil na delovno mesto.

Če tako zdravniška komisija oceni, da bo nekdo z dela odsoten več kot 10 tednov, je zanj treba pripraviti individualen program rehabilitacije, ki bo trajal "toliko časa, dokler obstaja možnost za povrnitev delovne sposobnosti oz. vrnitve na delovno mesto."

V predlogu zakona definicijo poklicne bolezni spreminjajo v definicijo bolezen, povezana z delom, je še povedal svetovalec ministra. Gre namreč za stanja do katerih pride po dolgotrajnem izpostavljanju dejavnikom tveganja delovnega okolja, med katerimi sta tudi stres in mobing, je dejal.