Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Kljub manjšemu obsegu prometa so lani ugotovili kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 2.000 kršitev več kot v letu 2019 (114.225). V letošnjem letu do 12. aprila pa je bilo takšnih že 37.577 kršitev. Lani je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 27 oseb, letos do začetka aprila pa že sedem, od tega trije pešci, ki niso bili povzročitelji prometne nesreče. 

V sredo bo v več državah EU potekal tudi maraton nadzora hitrosti, ki se mu bo slovenska Policija priključila z izvajanjem 12-urnega nadzora, ki se prične ob 6. uri zjutraj. "Namen tovrstnih aktivnosti je umirjanje hitrosti na naših cestah. Vozniki navadno takrat, ko vedo, da poteka nadzor, zmanjšajo hitrost in vozijo bolj varno. Dolgoročnejši cilj preventivnih akcij je, da vozniki tak način vožnje obdržijo tudi potem, ko poostreni nadzori ne potekajo več," sporočajo z AVP. 

Neprilagojena hitrost letos terjala že sedem smrtnih žrtev

Med 1. januarjem in 8. aprilom letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 514 prometnih nesreč. Glede na minulo leto, ko je bilo v enakem obdobju takšnih nesreč 711, beležimo 28-odstotno zmanjšanje. Vendar pa so bile posledice teh nesreč težje, saj je letos umrlo že sedem oseb, od teh so bili trije pešci, ki prometne nesreče, v kateri so umrli, niso povzročili. 

Lani so v primerljivem obdobju zaradi neprilagojene hitrosti umrle tri osebe. Povzročitelji smrtnih prometnih nesreč v letošnjem letu so bili štirje vozniki osebnega vozila (dva od teh sta umrla), dva voznika tovornega vozila (eden izmed njiju je umrl) in en kolesar, ki je prav tako umrl. Dva povzročitelja smrtne prometne nesreče (voznika osebnega vozila) sta bila tudi pod vplivom alkohola. 

Tretjina smrtnih prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ponoči

Podatki iz let 2019 in 2020 razkrivajo, da se približno tretjina (med 32 odstotki – 34 odstotkov) vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. Lani je bilo od skupaj 2.813 prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, 892 zabeleženih ponoči (32 odstotkov), v letu 2019 pa je bilo takšnih 1.074 od 3.152 (34 odstotkov). Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi v primeru smrtnih prometnih nesreč, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času. Letos je bilo takšnih prometnih nesreč 33 odstotkov, lani 37 odstotkov, v letu 2019 pa 39 odstotkov.

Tunelski vid in hitrost vožnje

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje, pravijo na AVP. "S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dalje izpred vozila usmerjamo pogled, ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče, morebitnih vključevanj z bočnih cest oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti sicer lahko."

Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo.

Nižja hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je v primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 odstotkov). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 metra. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10-odstotna, tveganje za smrt pa kar 90-odstotno. 

Omejitve hitrosti in predvsem njihovo dosledno spoštovanje so ključnega pomena in predvsem pomembni za našo lastno varnost. Pri višjih hitrostih so posledice prometnih nesreč namreč težje. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se objestna vožnja lahko konča usodno, ne zato, da vas ne doleti kazen, še opozarjata Agencija za varnost prometa in Policija.