Nizek pretok rek lahko vodi v pogine ribjih vrst: 'Stanje je kritično'

Stanje je kritično predvsem na vodotokih Primorske in Notranjske, porečju Savinje, Cerkniškega jezera ter vseh manjših pritokih večjih slovenskih rek, so dodali na Ribiški zvezi Slovenije. 

"Pregrevanje vode ima poleg kratkotrajnih tudi dolgotrajne posledice," pravi predsednik zveze Miroslav Žaberl. Ribe, ki v takšnih razmerah komajda preživijo, v tem času izgubijo del odpornosti in v času po odpravi ekstremnih razmer poginejo zaradi različnih drugih bolezni. "To se nam danes kaže tudi na Savi Bohinjki, kjer potočne postrvi ne poginejo takoj, temveč najprej oslepijo in počrnijo," je pojasnil.

Kratkotrajne posledice se bodo pokazale glede na pobrane kadavre poginjenih rib – v določenih vodotokih bomo izgubili celotne generacije določenih salmonidnih ribjih vrst, v določenih vodotokih pa smo zaradi nečimrnosti ljudi z zastrupitvijo (Gradaščica, Mali Graben) izgubili celotni ribji živelj, vključno z vsemi vodnimi organizmi, ki živijo na dnu, razlaga sogovornik.

Poziv pristojnim

"Ribiči smo samoiniciativno v najbolj ogroženih ribiških okoliših že prepovedali izvajanje tekmovanj, druženj, krmljenja ter ribolova. Ker pa RZS in RD nismo regulatorji navedenega področja, ki bi lahko zapovedovali zavezujoče ukrepe tudi ostalim deležnikom, ki se pojavljajo v, na in ob vodi, pa od pristojnih državnih organov, to je od resornih ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za okolje in prostor, pričakujemo jasen odziv s predlogi ukrepov ter poziv in tudi prepoved vseh ostalih aktivnosti, ki vodijo v pomor rib," je dejal in naštel absolutno prepoved vseh del in posegov v vodotoke v teh kriznih časih in prepoved odvzema vode, kopanja, čolnarjenja, raftanja in drugih aktivnosti v najbolj ogroženih vodah.

70 odstotkov postaj ima nizkovodne razmere

Ob koncu julija 2022 je prevladovala mala vodnatost rek, nizkovodne razmere pa so bile najbolj izrazite v zahodni Sloveniji, zlasti na Primorskem, v porečju Ljubljanice in v spodnjem toku Save. Ob krajevnih padavinah v zadnjem tednu julija so reke na Primorskem nekoliko narasle in s tem prehodno omilile nizkovodne razmere, vendar so kmalu upadle na prejšnjo raven. Nekoliko sta narasli tudi reki Mura in Drava, medtem ocenjujejo na Agenciji za okolje (Arso). 

Okoli 70 odstotkov vodomernih postaj ima nizkovodne razmere, okoli 25 odstotkov postaj pa ima že izredno nizkovodne razmere. Vodnatost rek bo še naprej ostala mala in ustaljena. V torek lahko ob nevihtah prehodno narastejo posamezni hudourniški vodotoki in tudi manjše reke, a tudi v nadaljevanju tedna se bodo v večjem delu države še naprej nadaljevale nizkovodne razmere, napovedujejo na Arsu.

Padavin še ni na vidiku

Na vidiku ni obilnejših padavin vsaj do 10. avgusta, so še sporočili z Arsa. Za izdatno izboljšanje sušnih razmer v vodotokih in podzemnih vodah bi potrebovali večdnevno obilno deževje, kot nastane običajno v jesenskih mesecih. Letošnji julij je bil četrti najbolj suh in drugi najbolj vroč v zgodovini meritev v zadnjih 70 letih. 

Visoke temperature voda lahko pomenijo tudi bistveno spremenjene razmere za življenje organizmov v vodah. Visoke temperature rek navadno sovpadajo z nizkimi vodostaji in manjšimi pretoki. Ob višjih temperaturah voda in povečani prisotnosti hranil se lahko poveča razrast alg. Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja kisika pa lahko prihaja do poginov rib in drugih živali, še opozarjajo na Arsu.