Nista sprti zaradi policistov

Način urejanja dodatkov k plačam policistov, kot ga predvideva na vladi sprejet predlog zakona o organiziranosti in delu v policiji, pomeni nesistemski pristop, ki bi zrušil enotni plačni sistem, poudarja ministrica za javno upravo v odstopu Irma Pavlinič Krebs. Zanika, da bi šlo za oseben spor z notranjo ministrico Katarino Kresal.

Na ministrstvu za javno upravo se v celoti strinjajo z ureditvijo delovnopravnih razmerij v predlogu, vprašanje dodatka k plačam pa je neprimerno in sporno, je dejala Pavlinič Krebsova. Poudarja, da je vlada v socialnem dialogu obljubila, da brez procesa usklajevanja ne bo posegala v plačni sistem. Problem pa vidi tudi, ker bodo lahko posamezne poklicne skupine spet začele izboljševati svoj položaj z različnimi dodatki.

Navedbe, da z omenjenim predlogom zakona policisti dobivajo dodatke, ki jih cariniki in vojaki že imajo, so po mnenju Pavlinič Krebsove zavajajoče. Kot pojasnjuje, namreč predlog med drugim predvideva dodatek za stalnost v višini 0,5 odstotka od osnovne plače, medtem ko vojakom, carinikom in policistom pripada dodatek za stalnost v višini 0,33 odstotka od osnovne plače.

Prav tako sta po njenem mnenju sporna dodatek za vodenje in dodatek za delo prekrškovnega organa. Slednji zdaj po njenih besedah ne obstaja, čeprav nekaterim pripada, zato bi se bilo o njem korektno dogovoriti v socialnem dialogu. Kot dodaja, je trenutno veljavni plačni sistem pri nas pregledala tudi organizacija OECD in ga ocenila kot ustreznega z vidika transparentnosti in obvladovanja javnih financ. Če bi s področnimi predpisi posamezne skupine začele urejati svoje dodatke, bi to pomenilo rušitev sistema, je dejala.

So ogrožena pogajanja?

Današnji sestanek s sindikati je bil po njenih besedah dogovorjen še pred sprejemom tega predloga zakona. Je pa sprejem tega zakona, kot pravi, postavil pod vprašaj legitimnost pogajalske skupine. Ker je bilo gradivo za današnji sestanek obravnavano na vladi, bo na sestanku s sindikati vodila predstavitev, kako bodo v nadaljevanju potekala pogajanja, pa se bo s predstavniki sindikatov dogovorila vodja pogajalske skupine vlade Lidija Apohal Vučkovič, je Pavlinič Krebsova odgovorila na vprašanje, kako to, da se bo udeležila sestanka, ko pa je v odstopu.

Ponosna na znižanje števila zaposlenih

Pavlinič Krebsova je sicer predstavila delo ministrstva v njenem mandatu. Izpostavila je znižanje števila zaposlenih v civilnem delu organov državne uprave in druge varčevalne ukrepe na področju plač v javnem sektorju. Omenila je sistemsko spremembo zakona o sistemu plač v javnem sektorju zaradi realizacije odločbe ustavnega sodišča, pred katero so potekala večmesečna usklajevanja s predstavniki pravosodnih funkcionarjev, in sprejem zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev za štiri odstotke osnovne plače.

Z dogovori s sindikati so ustavili realizacijo plačne reforme in tako v štirih letih – od leta 2009 do vključno 2012 – zmanjšali odhodke iz javne blagajne za 967 milijonov evrov, poudarja ministrica. Ker ni bil dosežen cilj o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju, ki ga je vlada sprejela leta 2009, pa so na ministrstvu za javno upravo v sodelovanju s finančnim ministrstvom pripravili predlog omejitev zaposlovanja. Kot dosežek je ministrica omenila tudi optimizacijo procesov javne uprave s projekti e-uprava.

'Tako zahtevnih pogajanj ne bo več'

Na vprašanje, ali je premier Borut Pahor, ki bo začasno vodil ministrstvo za javno upravo, kompetenten za to delo, je Pavlinič Krebsova odgovorila, da tako zahtevnih pogajanj s sindikati, kot so bila v času njenega mandata, ne bo več. Po njenem prepričanju ni noben predsednik vlade sam osebno sposoben voditi različne dialoge s področij različnih ministrstev. Na globalni ravni – "in nič kaj več se ne bo pričakovalo" – pa Pahorju glede kompetentnosti za vodenje ministrstva ni mogoče nič očitati.