Evropska komisija vidi mediacijo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, pri tem pa tudi kot pot za odpravo slovenskih zadržkov v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, je danes v Ljubljani po torkovem tristranskem srečanju v Bruslju povedal zunanji minister Samuel Žbogar.
Obe strani načelno sprejemata predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, da bi vprašanje meje med državama reševali z mediacijo, vendar pa sta Slovenija in Hrvaška še vedno narazen pri temeljnem vprašanju, kaj bi ga mediacija morala prinesti. Po oceni Slovenije vidi Rehn mediacijo kot dokončno pot k rešitvi vprašanja meje, zato je Hrvaška zdaj tista, ki je s svojimi pogledi na mediacijo kot na pot do Meddržavnega sodišča v Haagu dlje od stališče Bruslja, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Žbogar, ki se je v torek v Bruslju sestal z Rehnom in hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem.
Žbogar je pojasnil, da ne on ne Jandroković pravzaprav nista imela pooblastil za zbližanje stališč. Zdaj bodo stališča ponovno preučili in pregledali, nato pa naj bi na naslednjem srečanju naredili kak korak naprej, kot to od obeh strani pričakuje tudi komisar Rehn, je še povedal minister Žbogar.
Koordinaror za vprašanja Hrvaške bo Iztok Mirošič
Žbogar je sicer pojasnil še, da je na ministrstvu imenoval tudi koordinatorja za vprašanja Hrvaške – to bo veleposlanik Iztok Mirošič, sedanji v.d. generalnega direktorja za EU in bilateralna vprašanja. "Glede na pomen, ki ga ima reševanje vprašanja meje s Hrvaško v slovenski zunanji politiki, je primerno in potrebno, da imamo koordinatorja na ravni veleposlanika, ker gre tudi za vitalne interese Slovenije," je še povedal minister.
Jandroković: Slovenija ni pripravljena sprejeti hrvaškega predloga
Jandroković je po torkovem srečanju z Žbogarjem in Rehnom v Bruslju danes v Zagrebu dejal, da Slovenija ni pripravljena sprejeti hrvaškega predloga za urejanje mejnega spora na Meddržavnem sodišču v Haagu niti za odpravo zadržkov glede hrvaških pogajanj z EU.
Jandroković je dejal, da so na srečanju soglašali, da obstajajo različna mnenja med Ljubljano in Zagrebom. "Zato smo se zmenili, da se naslednji teden dobimo v enaki sestavi," je napovedal Jandroković na sedežu hrvaške diplomacije.
Na novinarsko vprašanje, kako komentira današnjo Žbogarjevo izjavo, da večina članic EU podpira mediacijo, kar pomeni urejanje mejnega spora brez Meddržavnega sodišča v Haagu, je hrvaški vodja diplomacije odgovoril, da ima drugačne informacije od svojega slovenskega kolega: "Vem, da velik del držav članic podpira hrvaško stališče, da se spor uredi na sodišču v Haagu na podlagi mednarodnega prava."
Swoboda: Državi morata doseči dogovor
Poročevalec Evropskega parlamenta (EP) za Hrvaško Hannes Swoboda, ki pripada poslanski skupini Socialnih demokratov v EP (PES) je danes pred razpravo o lanskem napredku Hrvaške na poti v EU v izjavi za medije menil, da bi se pristopna pogajanja Hrvaške z EU ob deblokadi lahko končala v začetku prihodnjega leta, Hrvaška pa bi lahko vstopila v EU 1. januarja 2012, ker je potreben čas tudi za ratifikacijo.
Nerešeno vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško je po besedah Swobode že zavleklo hrvaška pristopna pogajanja in jih bo še dodatno zavleklo, če ne bo rešitve. Evropski poslanec zato državi poziva, naj najdeta rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.
"Sporočilo je zelo jasno: državi morata doseči dogovor, mednarodno pravo mora igrati pomembno vlogo, mora pa to biti tudi politična rešitev," je poudaril Swoboda. Povedal je še, da v Evropskem parlamentu še vedno oblikujejo besedilo resolucije o Hrvaški, o kateri bodo poslanci glasovali v četrtek. Pojasnil je, da bi rad imel besedilo, s katerim bi se strinjali njegovi poslanski kolegi iz Slovenije, po drugi strani pa je jasno, da je hkrati treba upoštevati vztrajanje Hrvaške pri mednarodnem pravu.
Sprejet eden od Peterletovih amandmajev
Dve dopolnili k poročilu Swobode je predlagal tudi evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle, ki v EP zastopa barve Evropske ljudske stranke (EPP-ED). Pojasnil je, da je bil en amandma sprejet, v usklajevanju so bili upoštevani tudi elementi drugega, tako da je poročilo zdaj bistveno bolj uravnoteženo kot prej.
"Najbolj pomembno sporočilo parlamenta, če bo sprejel poročilo, je, da se vse premika k pobudi Evropske komisije za mediacijo, kar pozdravljamo," je dejal Peterle. Pojasnil je, da se v poročilu ne vztraja več pri blejskem dogovoru med premieroma Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem; ta dogovor je sicer omenjen, a poročilo ne vztraja več pri njegovi implementaciji, kar po mnenju Peterleta pomeni, da je poročilo bolj realistično. V poročilu, ki ima po besedah Peterleta veliko politično težo, bo po novem omenjeno tudi načelo pravičnosti, ni pa več omenjeno Meddržavno sodišče v Haagu.
Kacin: Izjava Swobode je hladen tuš
Evropski poslanec Jelko Kacin iz poslanske Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) pa je pred razpravo povedal, da so se s poročevalcem Swobodo dogovorili, da bodo finalizacijo končnega kompromisnega besedila pripravili po razpravi o Hrvaški. "Mislim, da imamo nekaj dobrih nastavkov, da dosežemo še boljši kompromis, veliko pa je odvisno tudi od tega, kaj bo v svojem nastopu povedal evropski komisar za širitev Olli Rehn," je dejal Kacin.
Poslanec pričakuje, da se mediacija ne bo začela pred hrvaškimi lokalnimi volitvami, predvidenih za maj, tako da imata po njegovem obe strani do takrat čas za zbližanje stališč in oblikovanje pravega in produktivnega okvira za najverjetnejšega posrednika Marttija Ahtisarija, ki lahko v končni fazi pripelje do rešitve vprašanja meje in to bistveno prej, kot bi bilo to pred Meddržavnim sodiščem v Haagu.
Izjava Hannesa Swobode, da ne pričakuje Hrvaške v EU pred letom 2012, je po mnenju Kacina "hladen tuš", za katerega priznava, da ga ni pričakoval. Hrvaško je treba spodbujati, da bi napredovala, ne le zaradi nje, temveč tudi zaradi drugih držav Zahodnega Balkana, ki imajo med seboj veliko nerešenih vprašanj, je prepričan Kacin.
KOMENTARJI (208)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.