'Nismo zadovoljni s to slabo vladno politiko'

Lani sprejet interventni zakon, ki zamrzuje pokojnine, je med glavnimi razlogi, zakaj je DeSUS proti pokojninski reformi, je dejal predsednik stranke Karl Erjavec. Reforma tako tudi s predvidenim usklajevanjem pokojnin z rastjo plač ne bo pomagala. Razmerje med pokojninami in plačami se bo zaradi interventnega zakona še povečevalo, meni Erjavec.

Predlagana reforma ni pravična

Po besedah Erjavca je sicer "reforma potrebna, a ne taka". Po njihovem mnenju ni pravična in nas ne bo potegnila iz gospodarske krize. Pridružujejo se tudi mnenju sindikatov, da s podaljšanjem delovne dobe v tem trenutku ne bomo rešili finančne situacije.

Pričakuje zavrnitev pokojninske reforme

Kaj po padcu reforme?

Po padcu reforme bo treba po njegovih besedah takoj obuditi pogovore, "saj bo nekaj potrebno storiti za vzdržnost pokojninskega sistema". Glavna rešitev pa je gotovo odpiranje novih delovnih mest, meni Erjavec.

'Nismo zadovoljni s to slabo vladno politiko'

Današnji sestanek poslanske skupine in vodstva stranke pa je po njegovih besedah bil namenjen pogovoru, kako bo stranka nastopala v naslednjih mesecih do konca mandata. Ob tem je dodal, da "niso zadovoljni s to slabo vladno politiko".

Rekonstrukcija vlade in zamenjava določenih ministrov

Erjavec je na novinarsko vprašanje o podpori stranke predčasnim volitvam dejal, da bi bilo dobro, da bi predsednik republike sklical sestanek parlamentarnih strank in bi tako skupaj pogledali trenutno stanje v državi. V primeru, da bi večina strank podprla predčasne volitve, jim DeSUS, kot pravi njen predsednik, ne bi nasprotoval.

Po referendumski nedelji pa Erjavec predvideva, da bo premier Pahor izvedel rekonstrukcijo vlade ter zamenjal določene ministre.

V KSS Pergam predstavnikom vlade očitajo zavajanje

V KSS Pergam so opozorili, da vladni predstavniki v odzivih na njihov predlog sprememb pokojninskega sistema zavajajo. Njihove izjave po besedah predsednika KSS Pergam Dušana Rebolja kažejo tudi na neobčutljivost do tistih, ki delajo v težkih delovnih pogojih in na zdravju škodljivih delovnih mestih.

Zlasti kritičen je bil Rebolj do besed predstavnika ministrstva za delo Petra Pogačarja, ki se je ob predlogu Konfederacij sindikatov Pergam in KS 90 vprašal, ali "gremo dejansko na referendum zaradi enega leta razlike". Za Rebolja je izjava zavajajoča in kot pravi, ne drži, ker njihov predlog dejansko pomeni dve leti. Pa tudi če bi šlo za eno leto, bi bila izjava podcenjujoča in nesramna do tistih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih in za katere je vsako leto pomembno.

Kot pojasnjuje, ne predlagajo le znižanja starostne meje s 65 na 63 let starosti, ampak tudi znižanje pokojninske dobe: pri moških s 43 let na 42 in pri ženskah iz 41 na 40 let. Za daljšo pokojninsko dobo nad 40 oz. 38 let bi zaposleni dobili bonuse, odbitki za tiste, ki ne bi zmogli doseči polnih pogojev, pa bi se prepolovili.

Rebolj poudarja, da njihov predlog ne bi imeli posledic za tiste, ki študirajo in se zaposlijo pri 25 ali 26.letu, saj bodo ti tako morali delati do 65. leta starosti, da bodo dosegli 40 let pokojninske dobe. Bi pa imel predlog posledice za tiste, ki so začeli delati zgodaj in ki jih vladni predlog sedaj postavlja v neenakopraven položaj.

Kot primer je izpostavil, da bi moral nekdo, ki je začel delati pri 21 oz. 22 letih, po vladnem predlogu delati do 64. oz. 65. leta, ko bi dopolnil 43 let pokojninske dobe, po njihovem predlogu zaradi znižanega starostnega pogoja pa dve leti manj. Če bi delal več kot 40 oz. 38 let, pa bi dobil tudi bonus.