70 evrov na roke, brez računa ... Stanje na področju psihoterapij je pri nas popolnoma neurejeno in kaotično

Psihiatri so navadni Dunajski dečki. Zobozdravniki so desetkrat večji asi. Na področju zobne protetike je anarhija na enaindvajseto potenco. Mojstri ocurijo najprej zavarovalnico in potem še precej bolj konkretno same paciente.... Temu se šele reče delo na črno....

Psihiater in psiholog sta v resnici dva različna pojma. Če pa pogledamo podatek, da smo po mejni davčni stopnji 4. na svetu, pa glede na število prebivalcev imamo tudi korupcijo in samomore čisto v samem vrhu - Slovenija je z vlado vred zrela za psihologe in psihiatre.

Jasno, da je kaotično stanje, ko pa tisti, ki nas vodijo s sodišči vred, potrebujejo psihoterapevte!!!

To je tako, ker imamo očitno najboljšo ministrico za zdravje tako meni visoko etični premier.

ne depresija ampak farmacija in psihiatrija ,ki mastno služi na račun folka ,ki požre na tone tablet vsak dan,,,,,,,,,,

depresija , znanstveniki zatrjujejo, da malo trave-ce ne škodi

Psihiatrija, psihologija, ... tole v članku ni niti neka težava, ... glavna težava je da so taki izobraženi, da producirajo bolezni in motnje, ki jih ne morejo niti dokazati, vse temelji na neki objektivni oceni, potem pa ljudem, in otrokom vsiljujejo zdravila. Pri otrocih (pa tudi odraslih) je to velika težava, večina staršev tega ne vidi, veliko otrok pa na takih in drugačnih zdravilih, od 'mamil' do antidepresivov (doze so neredko večje od uradnih), vse kar otroka postavlja iz povprečja je označeno za bolezen ali motnjo (npr. ADHD, zelo priljubljena in razširjena zadeva) in potem otrok že pri enem letu konča na zdravilih, da je povprečen. Tega je veliko. Radi bi še litij dodajali v pitno vodo, ... mar folk še ni omamljen dovolj.

Tudi pri zobarju ne dobim nikoli računa.

še nedolgo nazaj enemu pomagal s terapijo s kraškim lignitom in se mi še danes zahvaljuje, da mu je pomagalo... in tudi še danes se mu pozna na čelu... cena pa 35eur/udarec... prednaročilo obvezno, čakalna doba je 3 mesece..

To je pa se najmanjsi roblem , da racunajo na roko brez racuna, to sploh ni problem, zame so junaki in heroji vsi, ki ne izdajajo racunov.

Davcna pa prodaja kolesa in posilja inspektorje branjevkam Slovenistan

In to seveda vse brez računa... Pa vse sprejemajo radi, posebej tisti višji!!! In jst naj bi kdaj zahteval račun, še na misel mi ne pride, če višji lahko delajo brez tega zakaj jst mali bi mogel račun zahtevati??? Prav vzgled bi nam morali biti tisti višji, a ne?'? Ki tako radi govore kako se kaj ne sme... V resnici pa delajo petkrat več vse na roko in na črno!!! In kdo to bo lahko kontroliral, noben seveda ker za to zakona ni...

odkar sem se ločil od tečne žene in si najdo tamlado, nisem več depresiven.

A lektorji so tut tako iskano blago kot psihoterapevti? Dajte si na poptv enga privoscit, pliz. Prvi odstavek tega pdispevka je za pokakat.

samo ozavestiti moramo našo tradicionalno nesrečo in to je kronična alkoholiziranost. Vsi zelo bolni mentalno, duhovno so ali kronični alkoholiki, na prepovedanih substancah, ali pod vlakom v reki, na špagi. Skratka ponosen Slovenec ne bo šel k psihiatru, psihologu raje se bo opijal in opajal v vinu, žaganju in uničil svojo družino, mlatil ženo in otroke ji hpohabil za vedno, to je za našo družbo, socialo še kako sprejemljivo, antidepresivi nikakor!!!!!!

Moj terapevt Jack je cenej... samo 25 eur / 2 seansi... Ob najavi povem password; Daniels in to je to...

Pri veliki potrebi sem proizvedel 1kg iztrebka, kam naj dostavim državi njenih 220g?

Ali ste kdaj padli v brezno,če niste nikar ne komentirajte ! Vse bi dal,vse bi naredil,oprimeš se vsake roke,samo da te povlečejo ven...Ampak niso vse roke dobre in tukaj imamo problem-sociopate ki ti dajo vedeti,seveda za denar,da jim pač to dolguješ,ker so tvoji rešitelji in podobno s*****e.Dobrega psihologa,oziroma psihiatra je težko dobiti,ampak ko ga imaš ga plačaj vsaj na pravi vlak te bo posedel vse ostalo si bomo morali prigarati sami.

Psihične težave so zelo resna stvar in ne prejemajo dovolj pozornosti. Veliko psihičnih težav je rezultat družbe. Slovenska družba velja za zelo zaprto družbo. Res da se precej razlikuje glede na določene predele države ampak povprečno pa je stanje zelo slabo. Če so medčloveški odnosi na psu, povleče vse ostalo s seboj. Če nimaš nekoga da ti svetuje, da mu lahko zaupaš, deliš misli, nekoga ki ti iskreno želi dobro, ti je res lahko težko. Vse se začne doma. Odnosi s starši in otroki, prijatelji. V kolikor nič od tega ni stabilno, potem zna bit kar obup. Depresija je zelo huda stvar in dokler je ne doživiš je ne moreš razumeti. Depresija ti dejansko zamegli razum. ima fizične posledice na telo. Velikokrat gre mimo neopažena in za zelo dolgo časa. Tukaj je pa spet, če niti nimaš nekoga da te s kavča prežene, boš sam rabil dosti več časa da se kam premakneš. Vsak ima svoje težave, vsak mora začeti pri sebi. Poglej sebe in ljudi okoli sebe. Ali si to kar hočeš biti, ali počneš kar te veseli, ali se družiš z osebami ki te osrečujejo, ali delaš nekaj kar ti bo koristilo na dolgi rok, ali si na boljšem položaju kot ob istem času lani, ali imaš nek urnik, ali ustajaš ob rednem času, ali ješ pravilno, itd. Vse to so stvari katere se moraš zavedati.

Potrebno je videti in poiskati bistva, tudi v težkih dneh, vedno se najde luč. In ko bomo znali biti srečni tudi v nesreči bomo osrečevali druge in drugi bodo osrečevali druge in tako širili večje razumevanje, pomoč, brezpogojnost, sočutje in obsojanje drugih in drugačnih, ki je odraz naše nesigurnosti v sebe, nesamozavesti in napačnih predstav, ki smo si jih zgradili in na podlagi njih zavrgli ljubezen in sprejemanje do sebe ne bomo rabili, kajti vsi smo vredni ljubezni in vsa unikatnost, ki nas dela edinstvene in čudovite je vredna občudovanja. Vsa priznana in ozaveščena slabost, ki jo kot ljudje doživljamo je v bistvu moč in priložnost, ki si jo namenimo za ozdravitev in ko se odpremo drugemu nam da vedeti, da je čar življenja v tem, da smo en drugem steber, da skoraj ni človeka brez napak, kajti skozi njih tudi se učimo in da se zato ni potrebno sramovati naših slabosti, ampak jih ozaveščati in odpravljati s pogovorom in ne z obsojanjem.