'Nisem rekel, kar misli Del Pontejeva'

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je pojasnil, da je glede njegovih izjav o nadaljevanju pogajanj EU s Srbijo in odzivov glavne haaške tožilke Carle Del Ponte nastal nesporazum. "Jaz nisem rekel tega, kar ona misli, da sem rekel," je dejal minister in pojasnil, da je za časnik European Voice dejal le, da bi moral Beograd pogoj sodelovanja s Haagom izpolniti do konca pogajanj z EU.

Minister je ponovil stališče, ki ga je pred tem na spletnih straneh objavilo zunanje ministrstvo, da je na zasedanju zunanjih ministrov EU 22. januarja v Bruslju zagovarjal spodbuden odnos do Srbije in do nadaljevanja pogajanj o pridruženem članstvu, ne da bi opustili pogoj popolnega sodelovanja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Minister je potrdil, da je za časnik European Voice dejal, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez aretacije glavnega haaškega obtoženca, generala Ratka Mladića. "Razmišljamo o tem, da bi nadaljevali pogajanja in da bi Srbi morali pogoj sodelovanja s Haagom uresničiti do konca pogajanj. S tem bi nekako približali standarde, ki so predpisani za Srbe, tistim standardom, ki so bili predpisani za Hrvaško," je pojasnil Rupel.

Pri tem je spomnil, da je EU od Hrvaške zahtevala prijetje generala Anteja Gotovine šele pred začetkom pristopnih pogajanj o polnem članstvu, od Srbije pa zahteva prijetje Mladića že pred začetkom pogajanj o stabilizaciji in pridružitvi, ki je bistveno nižja raven pogajanj, ki vodi šele k pridruženemu članstvu.

"Problem, ki je najvažnejši, pa je ta, da smo s tem želeli pomagati demokratičnim silam v Srbiji na volitvah in da bi se položaj teh sil utrdil," je še pojasnil minister. "Nikakor pa nismo rekli, da bi bilo treba Srbijo oprostiti obveznosti sodelovanja s Haagom, nasprotno, ta obveznost ostaja in to smo rekli vsi. Večina v Evropskem svetu misli, da bi bilo potrebno čimprej nadaljevati s pogajanji," je še dejal Rupel.

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je v Bruslju namreč izrazila zaskrbljenost zaradi slabenja podpore unije Haagu. Ob tem je posebej izpostavila Ruplove izjave, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez Mladićeve aretacije. "Berem časopise, berem članke in včeraj sem prebrala, da je slovenski zunanji minister javno dejal, da bi se pogajanja morala nadaljevati," je dejala. To je zaskrbljujoče in lahko ogrozi ključno fazo sodelovanja Beograda s Haagom, je še ocenila glavna haaška tožilka.

Del Pontejeva je že pred odhodom v Bruselj kritizirala članice unije, ki si prizadevajo za oživitev pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma s Srbijo tudi brez Mladića v Haagu. Še posebej ostra je bila do Avstrije, Italije in Španije.

Rupel razburil tudi domače politike

Aurelio Juri iz SD je v izjavi za javnost zapisal, da izjava ministra Rupla, da bi EU morala nadaljevati pogajanja s Srbijo tudi brez aretacije Mladića, nima podlage v stališčih državnega zbora.

"Ko je bil Odbor DZ za zunanjo politiko (OZP) pred nedavnim seznanjen z namero vlade, da bi se znotraj EU, Slovenija zavzemala za to, da se izročitev generala Mladića haaškemu sodišču med pogoji za nadaljevanje pristopnih pogajanj Srbije k EU opusti, jo je posvaril, da naj tega ne stori in ji tudi ustrezno preoblikoval smernice," spominja Juri in dodaja, da je Slovenija polno sodelovanje s haaškim sodiščem zahtevala tudi od Hrvaške. Ob tem ugotavlja, da je odziv Carle del Ponte ob tem na mestu in Sloveniji ne more biti v čast.

Na razlike med stališči OZP in Ruplovimi izjavami pa je opomnil tudi poslanec LDS Jožef Školč, ki je na ministra naslovil pisno poslansko vprašanje. Školča zanima, kako da je mimo zakona o zunanjih zadevah in zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah EU javno izrazil in zagovarjal stališče, ki nima podlage v sklepih odbora DZ za zunanjo politiko.

Mladića na Tromostovje

Ruplove izjave odmevajo tudi na Hrvaškem. Tako je Novi list komentiral, da se je med Ljubljano in Beogradom vzpostavila močna os, če slovenski zunanji minister trdi, da sodelovanje Beograda s haaškim sodiščem ne pomeni, da mora biti Mladić "vklenjen, aretiran in v Haagu". Reški časnik dodaja, da si je potem "rabelj iz Srebrenice" in "morilec osem tisoč ljudi" namesto Scheveningena zaslužil prodajati kostanj na ljubljanskem Tromostovju.

Če Evropska unija resnično noče, kot napoveduje Rupel, pogojevati nadaljevanja pogovorov s Srbijo z aretacijo osumljenca za vojne zločine, ki se sprehaja pod nosom srbskega premierja Vojislava Koštunice, je obstoj haaškega sodišča brezpredmeten, trdi Novi list. Dodaja, da se bo v tem primeru pokazalo, da se zločin včasih splača, evropski predstavniki pa bodo pod krinko lažne humanosti, ljubezni do pravice in poštenja razkrili svoje Janusove obraze.

Podpora Kosovu, spor s Srbijo

Demokratska stranka Srbije (DSS), ki jo vodi premier Vojislav Koštunica, se tako zavzema za zaostritev odnosov z vsemi državami, ki bi priznale kakršno koli obliko neodvisnosti Kosova, posebej pa s članicami zveze NATO, piše srbski časnik Blic. Kot je razložil njihov vir, šlo naj bi za človeka blizu vladi, to pomeni prekinitev diplomatskih vezi z omenjenimi državami.

To je zapisano v predlogu strankine delegacije, ki so ga v torek dostavili srbskemu predsedniku Borisu Tadiću. Kot še poroča Blic, je omenjeni predlog pogoj DSS za sestavo nove srbske vlade nasploh. Od predsednika Tadića so zahtevali čimprejšnji odgovor.