'Nisem bil pripravljen na take žalitve in izkrivljanje resnice'

"Razumem, da je tožilki za razliko od prič dovoljeno zavajanje, a na take žalitve, izkrivljanje dejstev, blatenje mojega dela in zlorabe izpovedi mojih svojcev in prijateljev nisem bil pripravljen," je na ponedeljkove zaključne besede tožilke Katarine Bergant danes reagiral Ivan Radan. "Bolnike sem vedno zdravil po najboljših močeh in vedno upošteval medicinsko etiko in doktrino," je poudaril.

Na očitke tožilke, da je nenehno spreminjal zavore, je Radan dejal, da njegova dopolnila prejšnjih razlag niso izključevala. Trdil je, da je za bolnike na intenzivni negi skrbel vrsto let in da si je težko natančno zapomniti vse podrobnosti vsakega obravnavanega bolnika. Prepričan je, da za pomanjkljivo medicinsko dokumentacijo ne morejo kriviti njega. Tožilko je povabil, naj si ogleda delo na intenzivnem oddelku in šele nato komentira birokratske pomanjkljivosti.

Po oceni zagovornika Gorazda Fišerja tega "dolgotrajnega in finančno potratnega postopka" sploh ne bi bilo, če bi tožilstvo v vseh primerih ugotavljalo, ali sploh obstaja vzročno razmerje med Radanovimi dejanji in smrtjo bolnikov, kot je to storilo med preiskavo smrti še enega bolnika in od pregona odstopilo.

Fišer je očitke tožilstva Radanu o ponarejanju listin zaradi treh dokumentov, s katerimi naj bi v preteklosti utemeljeval svoje daljše bolniške odsotnosti, ko je bil še zaposlen na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana v celoti zavrnil in sodišču predlagal, naj njegovo stranko teh očitkov oprosti. Izpostavil je, da dokumenti niso originali ali overjene kopije, izdani pa so bili nekaj let preden je bil obdolženi dejansko na bolniški.

Fišer je prepričan, da navedb iz obtožnice o štirih kaznivih dejanjih uboja Radanu ne morejo očitati. Zatrdil je, da je bila bila Radanova obravnava bolnikov pravilna in vzročno posledična povezava med zdravnikovimi dejanji ter smrtjo bolnikov ni dokazana.

Glede uboja prvih dveh bolnic, ki ga Radanu očita tožilstvo, je Fišer obnovil domnevno dogajanje pred časom njune smrti in očitke tožilstva. Izpostavil je mnenja avstrijskega izvedenca Wolfganga Krölla, kako pri prvi bolnici ni bilo povezave med aplikacijo morfija in smrtjo. Pri drugi bolnici pa, da je obstajalo konziliarno mnenje – da se je v primeru zapletov z dihanjem ne priklaplja zopet na aparate in da Radan take odločitve ni sprejel na lastno pest.

Fišer je zavrnil tudi očitek uboja tretjega bolnika. Spomnil je na Radanovo pričanje, da so se pri bolniku že dopoldne kazali znaki poslabšanja in je svojce poklical, kot je to običajna praksa na oddelku. Ob dihalni stiski je bil bolniku najprej odrejen morfij, ki pa ni imel želenega učinka, zato so mu zaradi krčev aplicirali propofol. Spomnil je še na Kröllovo pričanje, da ne obstaja povezava med aplikacijo propofola in smrtjo bolnika, vzrok katere je bila po njegovi oceni možganska krvavitev.

Tudi uboja četrtega bolnika, ki naj bi po navedbah tožilstva umrl zaradi kalija, po mnenju obrambe ni mogoče dokazati. Ob tem je Fišer navedel ugotovitve izrednega internega nadzora na intenzivnem oddelku, ki ni dokazal, da je bolnik kalij prejel, zdravniška zbornica pa je Radanu izrekla le opomin, ker aplikacija kalija ni bila vpisana v dokumentacijo. "Sestra ni vpisala kalija, ker kalij ni tekel v bolnika," je dejal Fišer. Radan je po lastnih navedbah namreč s tem želel opozoriti na razmere na oddelku, kjer naj bi sprejemali nestrokovne odločitve, je ponovil Fišer.

Drugi Radanov zagovornik Milan Krstič je med drugim ocenil, da je bil postopek proti Radanu sprožen, da se je v UKC Ljubljana pozornost preusmerilo z drugih afer, kot je bila otroška srčna kirurgija. Zavrnil je tudi vse očitke tožilstva glede neupravičenega predpisovanja zdravil, češ da je vsa zdravila predpisoval bolnikom, ki jih je prej pregledal in ki še danes jemljejo ta zdravila. Glede zdravil, ki jih je Radan predpisal sam sebi pa, da je imel obdolženi navado iz nove škatlice pojesti eno ali dve tableti, nato pa je to zavrgel.

Zagovornika sta sodišču predlagala, da Radana oprosti, medtem ko je tožilstvo predlagalo izrek enotne kazni 20 let zapora in prepovedi opravljanja zdravniškega poklica.