V času epidemije covida-19 je v družbi prevladoval občutek negotovosti, strahu, obupa. In če so bile takrat glasnejše stiske tistih, ki so bili zaradi vključenosti v sistem pomoči bolj obremenjeni, izčrpani in ogroženi, pa so v ozadju močno trpeli tisti, ki bi jih odrasli v resnici morali najbolj zaščititi. Očem veliko bolj skrit problem, kot so številke o okuženih, so otroci in mladostniki, ki so se v času koronavirusa znašli v hudih duševnih stiskah ali duševne bolezni še poglobili, opozarjajo na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Njihov TOM telefon je namreč v zadnjih mesecih zabeležil visok porast kontaktov, povezanih z duševnim zdravjem. Tako se po pomoč in nasvet k njim obrača več mladostnikov, ki jih preveva osamljenost, strah, depresija, pa tudi takšni, ki razmišljajo o samopoškodovanju in samomoru. Letos marca in aprila, ko je bila epidemija na višku, se je, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2015, občutno povečal odstotek kontaktov na temo družinskih odnosov, psihičnih težav, zlorab in misli na samomor.

Mnoge službe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa okrnile svoje delovanje, kar pomeni, da so veliko vlogo odigrale telefonske linije za pomoč v stiski. Panični napadi, nespečnost, tesnoba, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli so težave, zaradi katerih so se otroci in mladostniki redno obračali na TOM telefon. O poslabšanju stanja so poročali tako otroci in mladostniki brez predhodnih težav na področju duševnega zdravja kot tisti, ki so se s težavami na področju duševnega zdravja že soočali.

Na telefonsko številko 116 111 je spomladi poklical obupan fant in prosil za pomoč:

"Ne vem, kje bi začel ... moje težave ... na kratko: samopoškodovanje (rezanje, žganje, ugrizi, modrice), občutek ničvrednosti, sovražim sam sebe in večino stvari, ki jih naredim. Prepričan sem, da sem za vse sam kriv, dobrih stvari si ne zaslužim. Imam velike težave v družini (oče alkoholik), večino dneva mislim, kako bi vse skupaj končal. Družina me ne mara, z mano se ne ukvarjajo, vseeno jim je zame, življenje mi je večino časa prava muka. Vse to se dogaja že nekaj časa, ampak je postalo zelo težko, odkar smo vsi doma. Večino časa sem v sobi in premlevam te misli, vse skupaj izgublja smisel. Prosim, če mi lahko kako pomagate, ker nočem več trpeti."

Takšnih in podobnih izpovedi v času epidemije ni bilo malo.  

Psihiatri opozarjajo na zaskrbljujoč trend

Kot na marsikaterem drugem zdravstvenem področju, je tudi na področju psihiatrične obravnave otrok epidemija covida-19 spremenila tok obravnav. Od 13. marca do 18. maja je bila obravnava v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana ustavljena oziroma so del svetovanja izvajali preko telefona. V tem času zaradi epidemije niso sprejemali novih pacientov, vse, ki so zaradi epidemije ostali brez načrtovanega termina, pa jim jih je uspelo prenaročiti in jih sprejeti do konca avgusta, je pojasnila Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije in direktorica centra. Z napotnico redno se na obravnavo pri kliničnem psihologu čaka kar 17 mesecev, malo manj kot leto dni pa na obravnavo pri pedopsihiatru. V čakalni vrsti za prvo obravnavo pri njih je kar 300 otrok. 

So pa opazili zelo zaskrbljujoč trend. Kot je pojasnila Hudoklinova, jih skrbi, ker je 'povpraševanje' za psihološko obravnavo v času epidemije upadlo. "Imamo polne ambulante, je pa priliv novih v čakalno vrsto precej manjši," opozarja Hudoklinova. V vsem tem času so namreč dobili le toliko novih pacientov na čakalni listi, kot jih imajo običajno v enem mesecu. "Družine ne iščejo pomoči in to je zelo zaskrbljujoče," opozarja sogovornica na trend, ki dolgoročno zagotovo ni ugoden za naše zdravje.

"Seveda ni manj težav, se dogajajo, jih vidimo. Ampak očitno družine ne poiščejo ustrezne pomoči," pravi Hudoklinova, ki enoznačnega odgovora na vprašanje, zakaj je zdaj tako, nima. Kot pravi, se pozna, da ni bilo šole. Po eni strani ta otrokom in znotraj družin povzroča težave, po drugi strani pa je prav šola tista, ki odkriva težave v družinskih odnosih in opozarja na stiske posameznika. "Bomo videli, kaj bo v teh prvih mesecih šole. Ne delamo si utvar, pričakujemo en val jeseni."

Obšolske dejavnosti so pomemben vir podpornih mrež

Eden od razlogov, da je duševnih stisk več, je posledica omejitev obšolskih aktivnosti in druženj. Prav te so bile v času razglašene epidemije ustavljene, zaradi pouka na daljavo in priporočil, ki so omejevala druženje med nedružinskimi člani, pa so mnogi mladostniki še bolj občutili osamljenost.

Otroci potrebujejo druženje in aktivnosti zunaj šole in tega naj se zavedo tudi tisti, ki odločajo o ukrepih in priporočilih, opozarjajo na ZPM Slovenije. Prek teh dejavnosti namreč otroci razvijajo socialne in življenjske veščine. "Bojimo se, da država z ukrepi za zaščito pred koronavirusom ne razmišlja dovolj premišljeno in da bo postala socialna distanca brezčasna stalnica. To se ne sme zgoditi, saj bo duševno zdravje naših otrok in mladostnikov še bolj zaskrbljujoče, kot trenutno kaže statistika TOM telefona. Ne upamo si niti razmišljati o tem, kdo bo škodo, ki bo storjena na otrocih, pozneje popravljal." 

"Letos smo z velikimi izzivi in težavami vendarle izpeljali večino letovanj in na letovanjih nismo imeli niti ene okužbe! Na letovanjih smo imeli skoraj 8400 otrok. Otroci, ki so letovali brezplačno tudi zaradi našega programa Pomežik soncu, so doživeli vsaj nekaj dni brezskrbnosti, druženja in igre. To pomeni, da so bili naši domovi, osebje v njih in spremljevalci odlično pripravljeni na izzive s preprečevanjem razvoja okužbe s covidom-19. Kakovost otroštva ni samo šola in družina, je tudi vse tisto, kar se zgodi vmes, pred in po šoli. Zato morajo biti priporočila za zaščito pred covidom-19 humana. Predvsem pa taka, da otrokom omogočajo čim bolj normalno otroštvo," opozarja Darja Groznik, predsednica ZPMS.

Pogovorite se z otroki o koronavirusu, prikrivanje informacij še poveča stisko

Že od začetka epidemije na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da naj se starši pogovoru o koronavirusu ne izogibajo, saj lahko pomanjkanje in prikrivanje informacij poveča stisko. Pomembno je, da odrasli otrokom dajo občutek varnosti in se izogibajo napovedovanju črnih scenarijev. "Otroci se podobno kot odrasli na takšne situacije odzivajo različno. Lahko postanejo bolj razdražljivi, jezni, tesnobni, lahko se umikajo ali bolj intenzivno iščejo družbo in stik z odraslimi," so zapisali na NIJZ. Pomembno je, da starši informacije prilagodijo starosti otroka, pri tem pa naj se ne bojijo otroku povedati, če česa ne vedo ali da nimajo odgovorov na vsa vprašanja. "Pojasnite otroku, da se v svetu včasih dogajajo stvari, na katere težko uspešno vplivamo in ki jih kot družba uspemo obvladati šele čez čas. To, da po najboljših močeh poskrbimo za dobro sebe in ljudi okoli nas, je v takšnih obdobjih največ, kar lahko naredimo," še svetujejo na NIJZ.