Nekdanji premier in predsednik SD Borut Pahor je danes izrazil pričakovanje, da se bo hrvaška vlada premierja Zorana Milanovića zelo jasno izrekla o obveznostih, ki jih je njegova vlada prevzela od prejšnje vlade Jadranke Kosor. Ta se je po Pahorjevih besedah obvezala, da bosta državi vprašanje nekdanje LB reševali v okviru sporazuma o nasledstvu.
Pahor je spomnil, da sta se konec julija 2010 s takratno hrvaško premierko Kosorjevo dogovorila, da se bosta Hrvaška in Slovenija pri reševanju vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke držali določil sporazuma o nasledstvu iz leta 2001. Na osnovi njunega dogovora je oktobra istega leta podpredsednik hrvaške vlade in minister za finance Ivan Šuker poslal pismo v Basel, hkrati pa obvestil slovensko vlado, da bo Hrvaška spoštovala določila tega sporazuma in da bo vprašanje nekdanje LB rešeno v okviru pogajanj o nasledstvu, je pojasnil.
Če se je nova hrvaška vlada umaknila od tega stališča in prevzela stara stališča, ki so veljala do dogovora s Kosorjevo, bi to po Pahorjevem mnenju pomenilo resen korak nazaj. "Hrvaška vlada nima ne pravnih ne političnih razlogov, da bi to vprašanje poskušala urediti drugače kot na način, h kateremu se je zavezala, nazadnje s pogajanji o vstopu v EU," je poudaril in dodal, da je v četrtem poglavju o prostem pretoku kapitala jasna obveza Zagreba, da se vprašanje varčevalcev nekdanje LB rešuje pred baselskih sodiščem.
Iskanje drugačnih rešitev kot v Baslu ni v skladu z mednarodno-pravnimi obveznostmi Hrvaške in dogovorom iz leta 2010, ko se je Hrvaška zavezala k nadaljevanju pogajanj glede jamstev za devizne hranilne vloge v okviru nasledstva, še poudarjajo na MZZ.
Pahor verjame, da zlasti zaradi težkih socialnih razmer v obeh državah in napetosti, ki vladajo v obeh družbah zaradi gospodarske in socialne krize, ne velja prilivati olja na ogenj nacionalnih čustev, "ker se nikoli ne ve, kdaj bo kakšna iskrica postala plamen". Zato je po njegovem zdaj potreben pogum in razum, da se spoštuje sprejete dogovore. "Mislim, da je bilo dogovorjeno veliko in pravično v okviru mednarodnega prava in pogodb in vsako odmikanje od tega bi lahko brez potrebe prineslo stare zaostritve, ki ne bodo koristile nikomur," je opozoril.
Pahor je še poudaril, da bi bilo koristno tako za Slovenijo kot za Hrvaško, če bi bila Slovenija med tistimi državami, ki bi med prvimi in ne med zadnjimi ratificirala pogodbo o vstopu Hrvaške v EU.
Rudi Gabrovec: Odločitev Hrvaške kaže, da država ni zavezana k spoštovanju mednarodnih pogodb
Visoki predstavnik Slovenije za vprašanja nasledstva Rudi Gabrovec pa je v zvezi z zadnjimi zapleti glede vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke dejal, da mora Slovenija vztrajati pri spoštovanju mednarodnih pogodb. Kot je dejal, sklep hrvaške vlade napeljuje na to, da Hrvaška ni zavezana k spoštovanju dveh mednarodnih pogodb - premoženjsko-pravnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško iz leta 1999 in sporazuma o vprašanjih nasledstva iz leta 2001.
Sklep hrvaške vlade po njegovih besedah ne kaže, da bi bila njena odločitev v skladu z duhom in vsebino obeh mednarodnih pogodb. "O tem, koliko to prispeva k dobrososedskim odnosom, pa naj presodi vsak sam," je dejal. Kot je še povedal visoki predstavnik za nasledstvo, je hrvaško stran zaprosil za pojasnila glede tega ravnanja.
Hrvaški finančni minister Slavko Linić pa je na drugi strani dejal, da nobena hrvaška vlada ni ne sprejela ne obljubila, da bo vprašanje dolgov LB do hrvaških deviznih varčevalcev reševala v okviru pogajanj o nasledstvu bivše Jugoslavije. Kot je izjavil za Hrvaški radio, se je hrvaška vlada sicer pripravljena pogovarjati in pogajati o vsem glede spora o dolgovih LB.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.