Epidemija pokazala na razlike med mladostniki iz manj in bolj premožnih družin

Raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (HBSC), ki se običajno izvaja vsaka štiri leta, zadnja pa je bila izvedena v letu 2018, so na NIJZ predčasno ponovno izvedli že v jeseni 2020, ker jih je zanimalo, kako so mladostniki doživeli prvi val epidemije in kako so doživljali situacijo po tem. 

Skoraj polovica mladostnikov poroča, da se je doma zaradi pandemije poslabšala finančna situacija 

Mladostnike so v okviru raziskave med drugim spraševali o pogojih šolanja v prvem valu epidemije. Približno 90 odstotkov jih je imelo pogosto ali zelo pogosto dostop do računalnika, tablice ali telefona in spleta za delo za šolo ter tudi za komuniciranje s prijatelji. Približno 10 odstotkov mladostnikov pa tega ni imelo nikoli, redko ali le občasno, izsledke raziskave povzema NIJZ. 

Svoj prostor za opravljanje šolskih obveznosti je imelo približno 85 odstotkov mladostnikov, 15 odstotkov pa ni imelo prostora, kjer bi bili sami, ko so opravljali delo za šolo. O tem, da niso imeli pomoči pri šolskih obveznostih in podpore s strani učiteljev ali staršev, je poročalo skoraj 27 odstotkov mladostnikov, 21 odstotkov pa jih meni, da niso imeli dovolj informacij od staršev, šole, medijev, da bi lahko razumeli, kaj se dogaja v državi. 

Približno petina se jih je med pandemijo zelo pogosto ali pogosto počutila osamljeno in ni imela občutka, da je del skupine prijateljev, 17 odstotkov pa ni imelo (nikoli ali le redko) na voljo ljudi, s katerimi bi se lahko pogovarjali. 

Skoraj polovica (46 odstotkov) je poročala o tem, da se je pri njih doma zaradi pandemije poslabšala finančna in socialna situacija (npr., da so starši izgubili službo, da so imeli manj denarja, da so bili lačni, ker niso imeli denarja za hrano itd.).

Poleg tega so mladostniki iz manj premožnih družin pogosteje poročali, da nimajo dovolj informacij, da bi lahko razumeli dogajanje v državi in da se je družinski finančni in socialni položaj poslabšal – takih je bilo 76 odstotkov mladostnikov iz manj premožnih in 39 odstotkov mladostnikov iz bolj premožnih družin. V času po prvem valu so mladostniki iz manj premožnih družin poročali o večji obremenjenosti z delom za šolo, ki jim je bila tudi manj všeč, še dodajajo pri NIJZ. 

Raziskava je pokazala še, da so mladostniki iz manj premožnih družin redkeje uživali sadje in zelenjavo, zajtrk, redkeje so imeli skupne družinske obroke, pili so več sladkanih pijač ter bili manj telesno dejavni v primerjavi s tistimi iz bolj premožnih družin.

"Manj premožne družine in njihovi mladostniki so še posebej ranljiva skupina, ki jim mora družba tudi v času pandemije in po njej posvetiti posebno pozornost, jim omogočiti enake pogoje za šolanje in tudi za brezskrbno, aktivno in zdravo počitnikovanje," je ob tem povedala Helena Jeriček Klanšček z NIJZ ter dodala: "Da bi zmanjšali razlike med manj in bolj premožnimi družinami in mladostniki, je treba splošne preventivne in promocijske programe prilagoditi ter jih dopolniti s tistimi, ki bodo usmerjeni v ranljive družine in mladostnike."

Treba pa je tudi poskrbeti, da bodo imeli mladostniki iz ranljivejših družin v naslednjem šolskem letu boljše možnosti za šolanje – tako z vidika tehnične opreme kot tudi z vidika učne in druge pomoči, pri tem opozarja NIJZ. "Posebno pozornost je treba posvetiti tudi izboljševanju življenjskega sloga, povezanega z zdravjem, zmanjševanju občutkov osamljenosti, izoliranosti in boljše informiranosti." 

Preberi še: