NIJZ zagotovil nove zaloge cepiva proti gripi. Sto let po španski gripi vse več skrbi pred novo pandemijo

Predstojnica centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Maja Sočan je danes potrdila, da so prejeli nove zaloge cepiva proti gripi. Tega so namreč morali naročiti potem, ko ga je zaradi večjega povpraševanja v začetku januarja zmanjkalo. Od 7000 odmerkov, kolikor so jih dodatno naročili, jih bodo 2500 poslali zdravstvenim zavodom, ki so naročili dodatno cepivo. Ostalo bo na voljo na območnih enotah NIJZ, kjer je prav tako možno cepljenje proti gripi.

Sočanova je tudi pojasnila, da je gripa pri nas v precejšnjem porastu. "Prevladujeta virusa B in A(H1N1). Pri nas je nekoliko drugačna situacija kot v Združenem kraljestvu, kjer so zaznali več virusa A(H3N2), ki po naravi nekoliko težji virus. Zato je v Združenem kraljestvu in v zahodni Evropi potek te sezone težji," je dejala. V Sloveniji zaenkrat ta tip virusa gripe ne kroži in je tudi potek sezone lažji.

Letošnji potek sezone gripe je tudi blažji od lanskoletne, pravi Sočanova. Tako je manj zbolelih in manj potreb po hospitalizacijah. "Kar pa seveda ne pomeni, da ne svetujemo cepljenja. Brez dvoma svetujemo cepljenje in vse druge higienske ukrepe. Ob tem bi poudarila, naj bolnike v bolnišnicah obiskujejo samo zdravi ljudje," je dodala.

Na spletni strani NIJZ sicer navajajo, da so okužbe z virusi gripe potrdili v vzorcih iz vseh slovenskih regij. Skupaj so gripo dokazali v 20 odstotkih vzorcev. Krožita gripa tipa A in B, pri čemer je 56 odstotkov gripe tipa B.

V sosednjih državah je stanje podobno kot pri nas. Prevladuje gripa B, Avstrija in Hrvaška poročata o srednje visoki incidenci in splošni razširjenosti, Madžarska o nizki incidenci in sporadičnem pojavljanju, Italija pa o zelo visoki incidenci in splošni razširjenosti.

V UKC Ljubljana, kjer so v začetku leta odprli oddelek za epidemije, pa so sporočili, da so imeli prejšnji teden 10 primerov manj registriranih primerov gripe in respiratornega sincicijskega virusa. Največ potrjenih primerov so imeli na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.

Ta teden pa opažajo porast gripe in respiratornega sincicijskega virusa, natančni podatki bodo v ponedeljek. Oddelek za epidemije pa je poln.

Znanstveniki se sto let po španski gripi bojijo nove pandemije

Sto let po tistem, ko je španska gripa ubila 50 milijonov ljudi, se človeštvo sooča z novim valom smrtnih bolezni. V današnjem globalnem svetu se še eni takšni pandemiji morda ni mogoče izogniti, so v švicarskem Davosu opozorili številni znanstveniki. Možnost novega virusa gripe jih navdaja s strahom.

"Pandemije postajajo resnična grožnja za človeštvo," je povedal generalni sekretar Mednarodne zveze Rdečega križa in Rdečega polmeseca Elhadž As Si, ki je bil eden od udeležencev Svetovnega gospodarskega foruma v Švici.

Strokovnjakinja za nalezljive bolezni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Sylvie Briand je glede pandemije dejala, da vedo, da prihaja, vendar ne morejo narediti ničesar, kar bi jo lahko preprečilo.

Letos mineva sto let od najhujše pandemije v zgodovini – španske gripe. Znanstveniki pravijo, da je ta prišla v Evropo skupaj z Američani, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni. Bolezen je v dveh letih zahtevala smrt več ljudi po svetu, kot so jih vsa štiri leta vojne.

Direktor javno-zasebnega partnerstva za inovacije v pripravljenosti na epidemijo (CEPI) Richard Hatchett je na srečanju povedal, da je leta 1918 Indija izgubila kar pet odstotkov svoje populacije. V celotni zgodovini države se je populacija zmanjšala le takrat.

Sto let kasneje se znanstveniki še vedno najbolj bojijo možnosti novega virusa gripe.

"Gripa je virusno obolenje dihal, ki se z lahkoto prenaša, ljudje pa so lahko okuženi, še preden se pokažejo simptomi. Nadzorovanje te bolezni je težko," je povedala Briandova.

Njene številne oblike se lahko združijo med seboj ali se celo povežejo z drugimi virusi in tako potencialno tvorijo nove smrtne kombinacije.

Kljub razvoju protivirusnih zdravil, antibiotikov in cepiv, sta se v letih 1957 in 1968 pojavili še dve pandemiji, ki sta zahtevali več milijonov smrtnih žrtev.

Več potujemo, zato je več možnosti za hitrejše širjenje virusov

Tudi nedavne epidemije so opozorile, da je svet še vedno ranljiv za takšne izbruhe. Respiratorni virus sars je leta 2003 zahteval 770 smrtnih žrtev. Ebola je v letih 2014 in 2015 na zahodu Afrike zahtevala 11.000 smrtnih žrtev. Zaradi mednarodnih popotnikov se je bolezen razširila tudi drugod po svetu.

"Človeštvo je zaradi povezanosti in pogostejših potovanj veliko bolj ranljivo za epidemije kot prej. Virus namreč potuje skupaj z nami," je opozorila Briandova.

Hatchett je prav tako opozoril, da se specialisti za bolezni še vedno ukvarjajo s posledicami virusa zika.

Takšni izbruhi vplivajo tudi na ekonomijo. Hatchett je povedal, da je leta 2015 več sto primerov bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (Mers) Severno Korejo stalo več kot osem milijard evrov.

Ustanovitelj Microsofta Bill Gates je februarja lani dejal, da bi priprave za reševanje svetovne pandemije stale nekaj manj kot tri milijarde evrov na leto. Če svet ne bi bil pripravljen, bi cena po mnenju Gatesa lahko narasla na okoli 460 milijard evrov.

Briandova je povedala, da se pri WHO trudijo pripraviti na katastrofe in kolikor je le mogoče zmanjšati njihov vpliv. Vendar je razvoj cepiva proti novemu virusu nevaren, zamuden in drag. Direktor Londonske šole za higieno in tropsko medicino Peter Piot je pojasnil, da lahko izdelava stane tudi več kot 160 milijonov evrov.

Hatchett je pristavil, da to ni velika motivacija za farmacevtske laboratorije. Prav tako je povedal, da cepiva ni mogoče prodati, dokler ne izbruhne epidemija. "Potem pa vsi želijo cepivo, ki ne obstaja," je še dejal.