V Sloveniji je potrjenih 480 primerov okužbe z novim koronavirusom, kar je 38 več kot dan prej, sporočajo iz Kriznega štaba RS. "Najbolj pereče območje še vedno ostaja Osrednjeslovenska regija," so tvitnili.
Iz Šmarja pri Jelšah poročajo o četrti smrtni žrtvi koronavirusa v Sloveniji. "V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah je v visoki starosti umrla stanovalka z več pridruženimi kroničnimi boleznimi, pri kateri je bila potrjena tudi okužba s covidom-19," so zapisali na šmarski občini."Trenutno je okužba potrjena pri 24 stanovalcih in šest zaposlenih," so še tvitnili.
Na meji z Avstrijo od polnoči 13 kontrolnih točk
Premier Janez Janša je podpisal odlok o določitvi pogojev vstopa v Slovenijo iz Avstrije - ta vzpostavlja 13 kontrolnih točk na cestnih povezavah, je v popoldanski izjavi za javnost dejal uradni govorec kriznega štaba vlade Jelko Kacin. Odlok bo začel veljati opolnoči.
Te kontrolne točke so nekdanji mejni prehodi: Gornja Radgona, Kuzma, Holmec, Karavanke, Jurij, Vič, Ljubelj, Trate, Radlje, Gederovci, Šentilj AC in magistrala ter Korensko sedlo. Vlakovni potniški promet med državama se ne izvaja.
Vstop v Slovenijo bo tako dovoljen tujcem s potrdilom o negativnem izvidu na novi koronavirus, ki pa ne bo smel biti starejši od treh dni, ter tujcem s telesno temperaturo nižjo od 37,5 stopinje Celzija in brez jasnih znakov okužbe zgornjih dihal.
Vstop v Slovenijo bo dovoljen tudi slovenskim državljanom ali osebam, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. "Odlok se ne uporablja za dvolastnike, ki imajo svoja zemljišča na obeh straneh meje in opravljajo kmetijsko-poljedelska dela, za čezmejne migrante, tovorni promet in še nekatere izjeme."
"Tranzit oseb, za katere se predvideva, da zaradi ukrepov sosednjih držav ne bodo mogle zapustiti Slovenije, se ne dovoli," je še pojasnil Kacin.
Deset ljudi, ki se je zdravilo na infekcijski kliniki v Ljubljani, že zaključilo z zdravljenjem
Na Kliniki za infekcijske bolezni UKC Ljubljana je danes hospitaliziranih 39 bolnikov z virusom covid-19, od tega je 31 bolnikov na navadnem oddelku in osem v intenzivni enoti. Bolniki so v povprečju stari med 60 in 70 let. Čeprav so moški bolj ogroženi, je bila tako najmlajša kot najstarejša bolnica ženska, najmlajša je bila stara 25 let in najstarejša 95 let, sporočajo z UKC Ljubljana.
Do zdaj je na infekcijski kliniki 10 ljudi že zaključilo zdravljenje. "Vseh teh 10 je potrjeno negativnih in so že zaključili tako z zdravljenjem kot s spremljanjem."
Dr. Tadeja Kotar z Infekcijske klinike UKCL ob tem pojasnjuje, da je potek zdravljenja pri tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, daljši. "Zavedati se moramo, da je intenzivno zdravljenje, potreba po intubaciji, intubacija sama in potem odvajanje od aparata izjemno dolgotrajno. Takšne izkušnje imajo v vseh državah od Kitajske do Italije. Govorimo o dolgotrajnih hospitalizacijah od treh do petih tednov v intenzivni enoti," pravi dr. Kotarjeva. "Na našo kliniko smo prvega bolnika sprejeli pred 20 dnevi, zato zdaj še ne moremo ocenjevati, kako uspešni smo pri zdravljenju. Za zdaj z intenzivnega oddelka nismo odpustili še nikogar."
Trenutno imajo na infekcijski kliniki v intenzivni enoti 20 pripravljenih postelj. "Če se bo ta val povečal, če se bo povečala tudi potreba po ventilaciji, se bo tudi drugod po kliničnem centru pripravljalo postelje, na katerih bo mogoče tudi ventilirati oziroma umetno predihavati," dodaja dr. Kotarjeva.
Katera zdravila uporabljamo v Sloveniji za zdravljenje covida-19?
Zdravila za covid-19 ni, pri zdravljenju obolelih je tako po besedah dr. Kristine Nadrah z Infekcijske klinike UKC Ljubljana podporno zdravljenje, torej da se bolniku znižuje telesna temperatura, daje kisik. Določenim bolnikom pa se po presoji več zdravnikov, večinoma infektologov, uvede poskus zdravljenja z zdravili, ki so že znana. Gre za klorokin (ki se uporablja za zdravljenje malarije) in hidroksiklorokin - obe zdravili se uporabljata za zdravljenje avtoimunih boleznih. Nadrahova pa omeni tudi zdravilo, ki se je včasih uporabljalo za zdravljenje HIV. Gre za lopinavir/ritonavir.
"Ne vemo pa, če je učinkovito, gre za poskus zdravljenja." Za zadnje omenjeno zdravilo so nedavne študije celo pokazale, da pri posameznih, ki so že dlje časa bolni, ne pomaga, dodaja Nadrahova.
V Sloveniji prav tako že uporabljajo poskusno zdravilo, ki pa še ni registrirano. Gre za remdesivir, "ki se ga pri nas daje izključno v intenzivnih enotah", pravi Nadrahova. Tudi za to zdravilo še ne morejo zatrdno povedati, ali pomaga – "bolnik, ki to zdravilo prejema, je boljši, a težko je reči, ali je boljši zaradi zdravila ali zaradi tega, ker bolezen tako poteka".
'Zdravje delavcev ne bi smelo biti prepuščeno presoji delodajalcev samih'
Združenje svetov delavcev Slovenije je medtem vlado pozvalo k sprejetju odloka, s katerim bi določila ukrepe proti širjenju koronavirusa, ki bi jih moral izvajati vsak delodajalec, ki bi želel nadaljevati s skupinskim proizvodnim procesom. Pristojnost presoje, ali so pogoji izpolnjeni, bi morala imeti delavska predstavništva, menijo v združenju.
Kot so danes sporočili iz združenja, jim delavci sporočajo, da se običajna proizvodnja nadaljuje kljub dejstvu, da delodajalec ne zagotavlja niti najbolj osnovnih priporočenih varnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb, kot so varnostna razdalja med delavci, zaščitne maske ter učinkovito sprotno razkuževanje in drugi higienski ukrepi.
Zavedajo se, da je za prihodnost gospodarstva velikega pomena tudi v teh razmerah ohranjati, kolikor je mogoče, neokrnjeno proizvodnjo in zagotavljati preživetje vseh podjetij, ki lahko v normalnih razmerah uspešno poslujejo. "Vendar pa seveda ne na račun nesprejemljivih tveganj za zdravje in življenje delavcev teh podjetij," so navedli. Delovni procesi se lahko po njihovem mnenju nadaljujejo le, če je poskrbljeno za varnost in zdravje delavcev, to pa ne bi smeli biti prepuščeno presoji delodajalcev samih.
Zato vlado pozivajo, naj sprejme poseben odlok, v katerem bo določila nujne ukrepe proti širjenju okužb s koronavirusom, ki jih mora izvajati vsak delodajalec, če želi v aktualnih razmerah nadaljevati s kakršnimkoli skupinskim produkcijskim procesom. Če ukrepov ne bi izvajal, bi se mu moralo prepovedati izvajanje teh procesov.
Združenje svetov delavcev tudi meni, da bi bilo treba pristojnost za presojo, ali so pogoji v posameznem podjetju izpolnjeni, priznati delavskim predstavništvom (svetom delavcev in sindikatom, če teh pri delodajalcu ni, pa zborom delavcev), ki bi jim morala biti v zvezi s tem priznana pravica, da s sklepom začasno zadržijo morebitno nadaljevanje proizvodnje, istočasno pa zahtevajo intervencijo inšpektorata za delo.
Kadilci so bolj dovzetni za okužbe dihal
Kadilci so na splošno bolj dovzetni za okužbe dihal, zato je verjetno, da so tudi bolj dovzetni tudi za okužbo v primerjavi z osebami, ki ne kadijo, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot so dodali, pa trenutno še ni na voljo dovolj dokazov za takšno trditev.
Po navedbah NIJZ imajo posamezniki s slabšo pljučno funkcijo, ki je lahko tudi posledica s kajenjem povezanih bolezni dihal, zelo verjetno zvišano tveganje za zaplete v primeru okužbe z novim koronavirusom.
"Kajenje namreč okvari in zmanjša mehanizme dihalnih poti, ki čistijo dihalne poti, to so migetalke v dihalnih poteh in izločanje sluzi. Pri kadilcu je delovanje migetalk okvarjeno, sluzi pa je več in je gostejša. Sluz se tako težje izloča iz dihalnih poti in verjetnost okužbe je večja. Poleg tega ima kajenje škodljive učinke na imunski sistem in oslabi posameznikovo sposobnost boja z okužbo," opozarjajo na inštitutu.
Po trenutnih podatkih še ni jasno, koliko pred morebitno okužbo bi moral posameznik opustiti kajenje, da bi zmanjšal tveganje za komplikacije ob okužbi. Je pa znano, da se pljučna funkcija pomembno izboljša v nekaj mesecih po opustitvi kajenja. Tako se zmanjša tudi verjetnost okužb dihal, so pojasnili na NIJZ.
"Opustitev kajenja je morda še posebej pomembna v tem času za zmanjšanje škode, ki jo povzroča novi koronavirus. Opustitev kajenja lahko zmanjša verjetnost komplikacij pri okužbi z novim koronavirusom, prinese pa še številne druge pomembne koristi za zdravje. Če kadite, je opustitev kajenja najbolje, kar lahko naredite za svoje zdravje," poudarjajo na inštitutu.
NIJZ je ob tem podal še nekaj nasvetov tistim kadilcem, ki v trenutnih razmerah želijo opustiti kajenje. Vsak dan med 7. in 10. ter 17. in 20. uro jim je na voljo brezplačni svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77. Svetovanje za opuščanje kajenja je dostopno tudi na spletnem forumu.
Prav tako so v lekarnah na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki po navedbah inštituta pripomorejo k uspešnejši opustitvi kajenja.
Zaradi aktualnih razmer do nadaljnjega sicer ne potekajo brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v zdravstveno-vzgojnih centrih oziroma centrih za krepitev zdravja. Ta vrsta pomoči bo ponovno vzpostavljena takoj, ko bo to možno, še zagotavljajo na NIJZ.
Na inštitutu pa pri tem še opozarjajo na tiste tobačne izdelke, ki jih lahko uporablja več oseb, kot je na primer vodna pipa. Znano je namreč, da skupinska uporaba iste vodne pipe poveča verjetnost prenosa različnih nalezljivih bolezni. Tako na NIJZ ocenjujejo, da je verjetno, da lahko spodbuja tudi prenos novega koronavirusa. Poleg tega vodna pipa predstavlja okolje, ki spodbuja preživetje različnih virusov in bakterij izven gostitelja, so še opozorili.
Zavetišče Ljubljana se pripravlja na sprejem živali, katerih skrbniki bodo oboleli za covidom-19
Zavetišče Ljubljana se medtem pripravlja na sprejem živali, katerih edini skrbniki bodo oboleli za covidom-19. Postopek prevzema zapuščenih živali na terenu bo potekal kot običajno na prijavo pristojnih služb in/ali ob prisotnosti policije. Zapuščene živali, katerih edini skrbniki bodo oboleli za covidom-19, bo ljubljansko zavetišče sprejelo po posebnem protokolu.
Predstavniki zavetišča v zasebne prostore vstopajo le, če ni mogoče drugače ujeti zapuščene živali. Intervencijsko ekipo zavetišča sestavljata veterinar in oskrbnik živali, ki ukrepata ob prisotnosti pristojnih služb, kot sta policija in uradni veterinar. V primeru napovedane zapustitve živali zaradi hospitalizacije skrbnik živali to preda ob prisotnosti pristojne osebe.
Živali nato ostanejo v zavetišču do vrnitve skrbniku, oddaje novemu lastniku oziroma v skladu z veljavnimi protokoli zavetišča. Nastale stroške krije skrbnik živali.
Zavetišče Ljubljana v trenutnih razmerah sicer izvaja le nujne odlove in oskrbo zapuščenih živali. Skrbnike živali pri tem naprošajo, naj pogrešanje živali takoj javijo zavetišču na telefonsko številko za nujne primere 01 256 02 79. Najditelje živali pa prosijo, naj živali ne vozijo neposredno v zavetišče, temveč naj jih o tem predhodno obvestijo preko te telefonske številke. Lastnike živali, ki kažejo znake okužbe z dihali, pa prosijo, naj ne vstopajo v zavetišče.
KOMENTARJI (1015)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.