Nacionalni inštutut za javno zdravje (NIJZ) opozarja vse, ki pomagajo pri oskrbi beguncev, da ne pozabijo na zagotavljanje osebne higiene in svetujejo uporabo zaščitnih mask. Ko so zmogljivosti v sprejemnih in nastanitvenih centrih močno presežene, obstaja namreč večja možnost za širjenje respiratornih in črevesnih bolezni.
Zaščitne maske so sicer primerne le za enkratno uporabo, pred namestitvijo maske pa si je treba razkužiti roke. Maska mora pokrivati usta, nos in brado, pri nosu mora biti zatesnjena. Zamenjati jo je treba na dve uri oziroma pogosteje, če je vlažna. Nikoli naj se je nosi pod brado, če se maske ne potrebuje, jo je treba odstraniti z obraza, pravijo na NIJZ.
Masko se odstranjuje s čistimi rokami, dotika se le trakov. Masko je treba odvreči v koš in si ponovno dobro umiti roke.
Pozornost velja nameniti tudi delovni obutvi in obleki. Po odhodu z dela v sprejemnem ali namestitvenem centru je treba poskrbeti za dezinfekcijo obutve, še pred odhodom domov pa se je treba preobleči v čista oblačila. Uporabljena oblačila na se zložijo v vrečko, ko se oblačila pospravi, pa si je treba ponovno umiti roke. Obleke naj se operejo v pralnem stroju, ločeno od drugega perila. Oblačila je treba nato tudi zlikati.
Tudi beguncem je treba zagotoviti ustrezno higieno
Da bi se preprečilo morebitno širjenje bolezni, je treba beguncem v sprejemnih in namestitvenih centrih zagotoviti sredstva za osebno higieno, še poudarja NIJZ. Tako jim je treba zagotoviti varno pitno vodo, sredstva za umivanje in pranje, pribor za umivanje zob, nego las, lasišča in nohtov ter za čiščenje oblačil in obutve. Na voljo morajo imeti brisače, posteljnino in obleke, toaletni papir, papirnate brisače za roke in pa sredstva za nego novorojenčkov, dojenčkov, majhnih otrok, žensk in ostarelih.
Previdno tudi pri pobiranju smeti
V preteklih dneh, ko sistem popisovanja beguncev na vlakih, še ni bil objavljen, so begunci v državo prihajali razpršeno in tudi dolge ure, predvsem v Rigoncah, čakali na odhod v enega od sprejemnih ali namestitvenih centrov. V urah čakanja so se, tudi zaradi pomanjkanja infrastrukture, nabrali odpadki, ki so jih domačini večinoma sami čistili.
Za primer, da bi se tak scenarij ponovil, NIJZ prebivalcem svetuje, naj sami pobirajo le odpadke v neposredni bližini svojih bivališč, odpadkov pa naj ne pobirajo otroci ali nosečnice. Pred pobiranjem odpadkov je dobro obuti škornje, se obleči v oblačila z dolgimi rokavi, roke pa zaščititi z debelejšimi gospodinjskimi rokavicami. Človeške iztrebke je treba preliti s sredstvom za razkuževanje, na primer z gašenim apnom.
Orodja, ki se jih je uporabljajo za odstranjevanje odpadkov, naj se ne nosi v stanovanje. Oprati ga je treba pod tekočo vodo na prostem, če pa tekoče vode zunaj ni na voljo, je treba orodje politi s sredstvom za razkuževanje. Pred vhodom v hišo je treba sneti škornje, odstraniti rokavice in jih odvreči v vrečo. Čim prej si je treba umiti roke z vodo in milom. NIJZ priporoča še, naj se oblačila, uporabljena med čiščenjem odpadkov, opere v pralnem stroju, ločeno od drugega perila.
Razkuževanje kmetijskih površin in poti pa je treba prepustiti ustrezno usposobljenim in opremljenim inštitucijam.
Na NIJZ ob tem poudarjajo, da ob begunskem valu večjega tveganja za prenos morebitnih nalezljivih bolezni ni, saj so begunci začasno nastanjeni v namestitvenih kapacitetah in s prebivalci nimajo stika.
