'Nihče si ne želi režima, ki lahko množice nedolžnih ljudi zapira v taborišča'

Spomnimo, v uredništvu smo pridobili dokument, ki razkriva navodila policistom, kako naj postopajo s tujci, ki izrazijo namero zaprositi za mednarodno zaščito na naših policijskih postajah. Do negativnega odgovora jim morajo omejiti gibanje v centru za tujce, kot izgovor za to se uporablja karantena, oni pa na tak način nimajo možnosti dostopa do pritožbe oz. pravne pomoči.

Na Policiji so v odzivu priznali, da so postopki s tujci trenutno res drugačni in odstopajo od ustaljene prakse, a so kljub temu zakoniti, zato bodo takšno prakso nadaljevali tudi v prihodnje. 

Da to nikakor ne drži, pa opozarjajo v Delovni skupini za azil. "Da v zakonu ni podlage za avtomatično omejevanje gibanja prosilcev za azil, posredno priznava že ministrstvo za notranje zadeve samo, saj je nedavno predlagalo spremembo Zakona o mednarodni zaščiti prav v smeri, da bi takšno ravnanje policiji omogočilo. Bolj jasno je tukaj Upravno sodišče, ki je v večini od dosedanjih 75 pritožb na odvzem prostosti odločilo, da za to ni zakonske podlage. Jasno je tudi Sodišče EU v Luksemburgu, ki je identično ravnanje Madžarske letos maja obsodilo kot protizakonito," so zapisali. 

Zapiranje ljudi je najtemeljitejši poseg v osebno svobodo, kar ga poznajo evropske države, zato morajo biti razlogi za pripor jasni, dobro utemeljeni, posameznik pa mora imeti možnost pravne zaščite, še poudarjajo. "Zgolj sum, da bo nekdo "zlorabil azilni postopek", ni dovolj, da lahko država osebo (ki ni storila nobenega kaznivega dejanja!) drži zaprto do enega leta. Zagotovo si nihče v Sloveniji ne želi režima, ki lahko množice nedolžnih ljudi brez možnosti pritožbe zapira v taborišča." 

'Iz odločb je jasno razvidno, da individualne okoliščine niso bile upoštevane.'

Tudi trditve policije, da imajo vsi tujci možnost za podajo prošnje za mednarodno zaščito in da jih do končane rešitve postopka ne vračajo, niso resnične, opozarjajo v Delovni skupini za azil. 

Kot pravijo, so od prosilcev pridobili odločbe policije o izgonu iz države, iz katerih je jasno razvidno, da individualne okoliščine in prošnje za azil niso bile upoštevane. "Celotna skupina je na primer dobila identično odločbo, v kateri je izpuščena namera prošnje za mednarodno zaščito, navedeno pa je, da so 'iskalci zaposlitve'. Jasno je, da bi se pritožili nad priporom, če bi za to imeli možnost, vendar v pritožbenem roku niso imeli možnosti dostopa do odvetnika. Kljub večkratno izraženi nameri prošnje za azil so jim policisti ponavljali, da se po končani karanteni vračajo v Bosno. To se je potrdilo z deportacijo več oseb, kar je tudi sprožilo protest." 

'Protest v takšnih okoliščinah je bil le vprašanje časa.'

Na policiji tudi pravijo, da glede na kapacitete in zasedenost Centra za tujce Postojna "težko razumejo očitke o prenatrpanosti in slabih razmerah", protest prosilcev za azil, med katerim se je eden celo samopoškodoval, pa je bil po njihovih besedah dejanje dveh posameznikov, ki sta splezala na kontejner in kmalu prostovoljno sestopila. 

Sami pa težko razumemo, zakaj bi policija dajala izjave, ki jih vsem dostopni posnetki postavljajo na laž, še pravijo v Delovni skupini za azil. Na posnetkih je namreč moč prešteti vsaj 15 oseb, ki v rokah držijo napise "azil". "Fotografije, objavljene v Mladini, pa so pokazale, da ljudje sredi vročinskega vala bivajo po šest oseb v kontejnerju, ki so nameščeni v slabo prezračenih skladiščnih prostorih, hrano in zdravniško oskrbo dobivajo skozi špranjo v kletki, higienske kapacitete so nezadostne, mnogi so še vedno v umazanih oblekah, ranjeni in preznojeni od težke poti. Da je v takšnih okoliščinah prišlo do protesta, je bilo le vprašanje časa," so prepričani. 

Osebo, ki se je samopoškodovala, so po njihovih besedah po protestu celo zaprli v samico. 

Po vsem tem so policijo pozvali, naj preneha "protizakonito zapirati in vračati prosilcev za azil, kot tudi zavajati javnosti glede postopkov". 

MNZ: Ukrepe omejitve gibanja izrekamo na podlagi individualnih okoliščin vsakega primera posebej

Na ministrstvu za notranje zadeve konkretnih očitkov še niso komentirali, so pa v splošnem pojasnili, da razloge za omejitev gibanja kot tudi postopek omejitve gibanja določa 84. člen Zakona o mednarodni zaščiti. "Ukrep je vselej izrečen na podlagi individualnih okoliščin vsakega posameznika, o kateri se lahko prosilec predhodno izreče. Prosilcu je ukrep izrečen s pisnim aktom, ki je podrobno obrazložen in preveden v jezik, ki ga razume. Zoper odločitev ima prosilec pravico do sodnega varstva, Upravno sodišče pa mora pred odločitvijo o tožbi prosilca zaslišati."  

Vztrajajo, da ravnajo v skladu s postopkom in jamstvi, ki jih določa zakonodaja, in ukrepe omejitve gibanja izrekajo na podlagi individualnih okoliščin vsakega primera posebej. Pri tem upoštevajo tudi relevantno sodno prakso, ki pa ni vselej enotna. "Prav tako ministrstvo vselej spoštuje odločitve Upravnega sodišča Republike Slovenije, še posebej v primeru, ko je tožbi prosilca ugodeno. V tem primeru se ukrep omejitve gibanja v posameznem primeru nemudoma preneha izvajati." 

So nam pa odgovor poslali iz Policije, kjer pravijo, da posameznih individualnih aktov ne morejo komentirati, so pa še enkrat poudarili, da imajo vsi tujci možnost v postopkih Policije izraziti namero za mednarodno zaščito, kar največkrat storijo ob prijetju na terenu ali pa kasneje po nastanitvi v Center za tujce.

Glede tujca, ki se je med protestom samopoškodoval, pa na Policiji pojasnjujejo, da so ravnali tako, kot to storijo v vseh primerih avtoagresivnega ravnanja. Obvestili so pogodbenega zdravnika psihiatra, ki ga je pregledal, se z njim pogovoril in dal navodila zaposlenim. "Po priporočilu zdravnika psihiatra je bil tujec dejansko nameščen v posebej varovani sobi, kjer je mogoče izvajati stalni nadzor nad tujcem, z namenom takojšnjega ukrepanja ob ponovnem poskusu samopoškodovanja. Zdravnik psihiater je tudi izdal napotnico za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v primeru poslabšanja stanja oziroma ponovnem poskusu avtoagresivnega vedenja. Naslednji dan, ko se je ponovno poškodoval, ga je oskrbela urgentna medicinska enota ZD Postojna, odpeljali so ga na travmatološki oddelek UKC Ljubljana, od tam pa v psihiatrično bolnišnico v Idrijo, kjer je ostal na zdravljenju. Po dveh dneh se je vrnil v Center za tujce."