'Vladna koalicija je rešena'

Vlada je na današnji seji sprejela predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. ''Za vlado je težaško delo priprave proračuna za leto 2010/2011,'' je po štiriurni seji povedal premier Borut Pahor in dodal, da so poiskali ravnovesje, prav tako so tudi prioritete bolj transparentne kot so bile doslej. Pahor še ocenjuje, da bo koalicija proračun podprla, zato potrebe po zaupnici vlade ni. "Glede na to, da smo proračun uskladili tako, da vsi menimo, da je usklajen najprimerneje glede na čas in potrebe države, ocenjujem, da bodo koalicijski poslanci proračun podprli," je dejal Pahor in dodal, da glede tega znotraj koalicije ni razlik. ''Kot predsednik vlade ne zastavljam zaupnice zato, da bi bil proračun sprejet,'' je še dodal Pahor. Prav tako je prepričan, da rebalans proračuna v tem letu ne bo potreben, sicer bo morda potreben prihodnje leto, vendar je o tem težko govoriti.

Na vprašanje, kako jim je uspelo zapreti proračun, je premier odgovoril, da je zelo pomembno, da "imate od vsega začetka jasne cilje in tem ciljem je bilo potrebno podrediti postopek usklajevanja". V zadnjih dneh se je govorilo o tem, da bi morda prišlo do takih razhajanj znotraj koalicije, ki bi onemogočale sprejem proračuna v DZ, a so se po njegovih besedah temu na nek "pameten in preudaren način" izognili tako, da so sprejeli pametne kompromise.

Finančni minister France Križanič pa je poudaril, da model pokojnin ostaja takšen kot je, so se pa v skladu s stranko DeSUS dogovorili, da se bodo pokojnine s plačami usklajevale polovično. ''Novembra bo še normalno, drugo leto pa polovica tega. Leta 2011 pričakujemo začetek rasti, takrat se bodo pokojnine prilagodile tudi za nazaj, da ne bi padla celotna osnova za izračun pokojnin za prihodnja leta 2012, 2013.'' Vlada je poleg tega sprejela predlog interventnega zakona glede plač v javnem sektorju, njegovo vsebino pa bodo še usklajevali. trenutno je na mizi predlog, da bi se plače prihodnje leto usklajevale zgolj s polovico inflacije. Vlada bi zamrznila nagrade in dodatke, ki jih izplačujejo javnim uslužbencem, regres pa bi ostal isti kot lansko leto. Tri četrtine plačnih nesorazmerij pa bi odpravili šele jeseni in ne pomladi, kot je predvidevala plačna reforma.

Predlog proračuna za leto 2010 sicer predvideva proračunski primanjkljaj v višini 5,03 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je povedal Pahor. V letih 2010 in 2011 vlada pričakuje gospodarsko rast, ki bo postopoma zniževala primanjkljaj in ga v razumnem času spravila pod tri odstotke BDP, če želimo imeti vzdržen javnofinančni razvoj, je dodal.

V letu 2010 vlada pričakuje proračunski primanjkljaj v višini 1,8 milijarde evrov, v letu pozneje pa naj bi se znižal na 1,6 milijarde evrov. Celoten javnofinančni primanjkljaj pa naj bi prihodnje leto znašal 5,5 odstotka BDP in se v letu 2011 po sedanjih načrtih znižal na približno pet odstotkov BDP. Takšni primanjkljaji so značilni tudi za ostale razvite države, je komentiral Križanič.

Prihodnje leto naj bi se v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, od tega sedem milijard evrov iz naslova davkov, kar je približno 600 milijonov evrov manj kot lani. Pričakovanja o prilivu evropskih sredstev so po Križaničevih besedah optimistična, in sicer naj bi jih bilo za 1,1 milijarde evrov. Proračunski odhodki bodo prihodnje leto po načrtih znašali skoraj 10,5 milijarde evrov.

V letu 2011 naj bi se davčni prilivi zaradi napovedi o nekaj višji gospodarski rasti nekoliko povečali, in sicer na 7,4 milijarde evrov. Nasprotno se bodo prilivi iz evropskega proračuna zmanjšali na 1,1 milijarde evrov, je povedal Križanič.

Vlada je tokrat proračun pripravila na drugačen način kot doslej. Proračunska sredstva po novem ne bodo več razdeljena po posameznih ministrstvih temveč po razvojnih politik. Od tega bo prihodnje leto največ denarja namenjenega za področja socialne varnosti in zdravstvenega varstva (2,6 milijarde evrov), izobraževanja, kulture in športa (1,7 milijarde evrov) ter nacionalne varnosti, obrambe in zunanjih zadev (ena milijarda evrov).

Prihodnje leto se bodo najbolj povečala sredstva za promet, in sicer za sanacijo na železnicah, je povedal finančni minister. Povečali se bodo tudi stroški servisiranja javnega dolga.

Vlada je sprejela tudi predlog zakona o izvrševanju proračuna v prihodnjih dveh letih. Med novostmi je Križanič izpostavil omejitev možnosti prerazporejanja pravic porabe, proračunski uporabniki torej proti koncu leta ne bodo mogli več intenzivno trošiti državnega denarja s prerazporejanjem denarja med postavkami. Poleg tega namerava vlada izboljšati plačila za namenska sredstva, ki se koristijo iz skladov EU.