Po mnogih preložitvah ter odpovedih zdravniških preiskav in operacij, so ponekod zdravniki vendarle pričeli umikati preklice soglasij za delo prek polnega delovnega časa.
V Sežani ter Idriji preklice umaknili vsi zdravniki
Po besedah zdravstvenega ministra so se v sežanski bolnišnici in Psihiatrični bolnišnici Idrija za tak korak odločili vsi zdravniki. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je preklic soglasja za delo prek polnega delovnega časa doslej umaknil en zdravnik, v UKC Maribor pa je doslej preklic soglasij za delo prek polnega delovnega časa umaknilo 16 zdravnikov.
Spodbudne informacije za bolnike prihajajo tudi iz Splošne bolnišnice Jesenice, kjer so soglasja že vrnili zdravniki na oddelkih pediatrije in ginekologije. V Porodnišnici Postojna je doslej preklice umaknilo šest zdravnikov od devetih, v kranjski Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo pa so soglasje za dežurstva umaknili štirje ginekologi in dva anesteziologa. Po besedah direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto Mire Retelj je v njihovi ustanovi preklic umaknilo pet zdravnikov. V splošni bolnišnici Celje je enako storilo sedem, v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa štirje zdravniki.
Preklicev soglasij pa noben zdravnik ni umaknil v Splošni bolnišnici Brežice, Splošni bolnišnici Izola in Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Rakavi bolniki prosili za razum
'Zdravniki kratijo naše zdravstvene pravice!'
"Zdravniki z odločitvijo, da bodo delali vsak teden samo 48 ur, kratijo naše zdravstvene pravice, saj nam omejujejo dostop do zdravstvenih storitev, kot so "nenujni" pregledi, "nenujni" operativni posegi in druge storitve," pravijo v Združenju za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas ter opozarjajo, da tudi nenujni posegi ob dolgem čakanju ogrožajo zdravje in življenje.
Odgovorne institucije v državi pozivajo, da "nemudoma odpravijo nehumane in za prebivalce škodljive razmere v zdravstvu". Prebivalke in prebivalci namreč svoje zakonske obveznosti do uveljavljanja pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti poravnavajo, zato po njihovem ni prav, da je talec postalo naše zdravje.
Potem ko je včeraj minister za zdravje Dorjan Marušič potrkal na etične in moralne vrednote zdravnikov ter jih pozval, naj vrnejo soglasja za dežurno delo ter se raje odločijo za stavko, se je danes oglasil predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, ki je nad včerajšnjimi pozivi ogorčen. "Stavka prinaša popolno prekinitev zdravniškega dela. Zdravniki redno delamo. Prav tako zaradi pomanjkanja zdravnikov opravljamo maksimalno število zakonsko predpisanih nadur. Odpovedali pa smo se prostovoljnemu dodatnemu nadurnemu delu, ki ga ta vlada ne ceni,“ je odločen.
Rajko Kenda, direktor Pediatrične klinike v Ljubljani, kjer so zaradi pomanjkanja anesteziologov bili primorani za več let prestaviti nekatere preiskave, je v oddaji 24UR OB ENIH dejal, da je želel minister le poudariti, da je stavka za bolnike manj neprijetna. "Po zakonu o zdravniškem delu morajo namreč v času stavke zdravniki vseeno skrbeti za otroke, rakave bolnike, nosečnice in podobno," je dejal.
"Zdravniki, ki so umaknili soglasja za delo, so ta hip pod strahovitim pritiskom. Najbrž si niso predstavljali, kaj lahko to vse potegne za sabo. Delo namreč postaja nevarno za bolnike, slabšajo se delovni pogoji in prepričan sem, da če bi Fides sedaj pozval zdravnike k umiku preklica, bi velika večina to storila z velikim olajšanjem, ne da bi se odpovedali svojim zahtevam," meni Kenda.
Na vprašanje, kako dolgo bo sistem še zdržal, če rešitve ne bo, je odgovoril, da sistem ne drži več in da v resnici ni nobenega razloga, da bi morali bolniki še trpeti. Verjame, da sta bili zdravniška jeza in ogorčenje upravičeni, a hkrati meni, da bi lahko s to izvedbo počakali do 1. januarja oziroma dokler zadeva ne bi stopila v veljavo. "Šele takrat bi lahko rekli, da je vsa moralna odgovornost za škodo, ki jo ta hip doživljajo bolniki, v resnici na strani vlade. Danes tega ne moremo reči,“ je še dejal.
Kresal: 'Nihče ne sme vzeti bolnikov za talce'
Danes se je oglasila tudi notranja ministrica Katarina Kresal, ki meni, da bi začasna zamrznitev umika soglasij omogočila obdobje "premirja", v katerem se bodo zdravniki lahko z ministrstvom za zdravje dogovorili za najboljšo in za vse strani sprejemljivo ureditev problematike dežurstev. "V tako pregretem ozračju in v situaciji, ki lahko pripelje do konkretnih človeških žrtev, namreč ne vidimo možnosti za hitro in primerno rešitev,“ pravi.
Novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je predmet nezadovoljstva sindikata zdravnikov, bo predvidoma stopila v veljavo šele 1. januarja 2011, poudarja Kresalova. "Neodgovorno je, da se podaljševanje čakalnih vrst in zmanjševanje varnosti zdravstvene oskrbe dogaja štiri mesece pred datumom uveljavitve zakona, ko nobeden od zdravnikov še ni čutil niti najmanjše posledice morebitne uveljavitve tega zakona,“ meni.
Časa za pogovore med zdravniki in vlado je še dovolj in v tem času nihče ne sme vzeti bolnikov za talce z namenom zviševanja svoje pogajalske moči, je prepričana predsednica LDS. Kot je še zapisala, v LDS ne bodo nikoli pristali na to, da se na tehtnico postavi denar nasproti človeškemu življenju.
Predstavniki vlade in sindikata Fides se bodo ponovno sestali popoldne.
KOMENTARJI (411)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.