Upravna inšpekcija je ugotovila nezakonito ravnanje Centra za socialno delo (CSD) Slovenj Gradec pri obravnavi vloge, ki so jo podali stari starši dečkov iz Velenja za izdajo dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Direktor CSD Jurij Šumečnik je zaradi objektivne odgovornosti ponudil svoj odstop, ministrica Anja Kopač Mrak pa ga je sprejela.
CSD Slovenj Gradec je matičen center starih staršev dečkov iz Velenja. Po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakove je inšpekcija ugotovila, da slovenjgraški center za socialno delo ni pravočasno posredoval vloge v reševanje pristojnemu organu, to je ministrstvo za delo.
Zaradi tega je v tem postopku kršil pravice starim staršem dečkov iz Velenja do odločanja v zakonitem roku, je dejala ministrica v izjave za medije. Ministrstvo je zapisnik upravne inšpekcije inšpektorata za javni sektor prejelo danes.
Kopač Mrakova je ob tem opozorila, da je ministrstvo 11. aprila odločilo o zahtevi vlogi babice velenjskih dečkov. Na odločitev ministrstva, ki ni izdalo dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, se je odvetnik starih staršev pritožil in postopki tečejo na sodiščih, je še dejala ministrica.
Gre namreč za zgodbo o odvzemu tri- in petletnega dečka iz Velenja, ki sta prebivala pri starih starših na Koroškem potem, ko je njun oče decembra lani umoril mater. Velenjski center za socialno delo je 30. marca oba dečka namestil v rejništvo proti volji starih staršev.
Na to se je javnost burno odzvala, vendar pa socialna inšpekcija in varuh človekovih pravic nista odkrila nezakonitosti ali kršenja pravic otrok v tem postopku. Upravno sodišče pa je nato odločilo, da je bilo s tem, ko sta bila otroka "odvzeta" iz vrtca in nameščena v rejniško družino, poseženo v pravico babice do družinskega življenja. Ob tem pa je zavrnilo babičino zahtevo, da otroka vrnejo k njej. Tako CSD kot zagovornik babice sta napovedala pritožbo na odločitev sodišča.
'Naj se ne konča le z odstopi'
Odvetnik babice dveh dečkov, ki ju je Center za socialno delo Velenje namestil v rejništvo, Velimir Cugmas ob današnjem odstopu Šumečnika opozarja, da se celotna zadeva ne sme končati z odstopi. Cilj je vrnitev dečkov starima staršema, je dejal.
"Zdaj se je začelo tisto, kar bi se moralo že 5. aprila, ko sem ministrici za delo Anji Kopač Mrak vse pojasnil in dokazal," je dejal Cugmas.
Po njegovih besedah bi morali poleg Šumečnika odstopiti tudi vsi drugi, ki so v obravnavanem postopku sodelovali, vključno z ministrico za delo, družino in socialne zadeve ter njenimi sodelavci. "Tudi zanje se zahteva isti standard kot za direktorja CSD Slovenj Gradec," je dejal.
Dogovarjanje o stikih z dečkoma prenesli na CSD Šentjur
Ministrstvo za delo je odobrilo, da se krajevna pristojnost za dogovarjanje o stikih starih staršev z dečkoma iz Velenja prenese s Centra za socialno delo (CSD) Velenje na CSD Šentjur, so potrdili na ministrstvu. Narok za določitev začasne odredbe o stikih pa je na celjskem sodišču razpisan za 15. junij, je potrdil odvetnik Cugmas.
Odvetnik babice dečkov, ki ju je velenjski CSD konec marca letos proti volji starih staršev napotil v rejništvo, Cugmas, je potrdil, da je prvi sestanek starih staršev in odvetnika na CSD Šentjur že bil, "a brez skrbnice, rejnikov in le s psihologinjo in socialno delavko".
Pojasnil je tudi, da se je na sodbo upravnega sodišča, ki je odločilo, da je bil odvzem dečkov v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustavo, že pritožil v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka babice, da se otroka vrneta k njej.
Pritožbo na to sodbo je sicer napovedal tudi CSD Velenje, saj meni, da "z odvzemom otrok očetu in namestitvijo v rejniško družino z ničemer ni bilo poseženo v pravico do družinskega življenja babice". Ob tem CSD navaja, da je ugotovitev sodišča, da je bila babici kršena pravica do družinskega življenja, nejasna.
Pravnica Barbara Rajgelj v zvezi s sodbo pravi, da je sodišče nedvoumno, da je CSD z golim dejanjem, brez odločitve, torej ne da bi bil do konca izpeljan upravni postopek, v katerem bi bilo odločeno o vlogi babice za rejništvo, nepričakovano in nenapovedano posegel v družinsko skupnost starih staršev in vnukov. Kot je še dejala za današnji Večer, pravica do družinskega življenja v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ni po naključju obravnavana skupaj s pravico do zasebnosti. Obe varujeta človeka in njegovo razmerje z bližnjimi pred prekomernimi posegi države.
Pravico do družinskega življenja je evropsko sodišče za človekove pravice v preteklosti tako priznalo starim staršem in otrokom, socialnim staršem in njihovim neposvojenim otrokom, neporočenim istospolnim parom. Skratka, evropsko sodišče družinsko življenje razume precej širše, kot so ga razumeli uradni organi v primeru dečkov iz Velenja, ugotavlja Ragljeva.