Nič več 'turizma' z vozniškimi

Prometni ministri Evropske unije, med njimi resorni slovenski minister Janez Božič, so v Bruslju dosegli dogovor o uvedbi enotnega evropskega vozniškega dovoljenja. Sledeč pravkar potrjeni direktivi bodo države članice novi dokument morale v celoti uvesti najkasneje do leta 2032, z izdajanjem pa začeti najkasneje leta 2012. Enotno dovoljenje bo nadomestilo prek sto različnih vozniških dovoljenj, ki so trenutno veljavna v povezavi.

Kot je ob robu zasedanja povedal predsedujoči, avstrijski prometni minister Hubert Gorbach, so za uvedbo enotnega dovoljenja glasovale vse članice, z izjemo Velike Britanije, ki se je vzdržala. Dogovor pa je pozdravil kot pomemben prispevek k povečanju prometne varnosti v EU - med drugim bodo namreč z dokumentom minimalni standardi za zdravniške preglede za poklicne voznike ter za kvalifikacije za inštruktorje.

Med razlogi za uvedbo enotnega dokumenta so sicer tudi zmanjšanje števila ponaredkov ter olajšano kaznovanje za prometne prekrške, storjene v kateri od drugih članic unije. "Po izgubi dovoljenja v eni zdaj ne bo več mogoče dobiti dokumenta v drugi članici," je poudaril komisar za transport Jacques Barrot.

Krajša veljavnost

Novo vozniško dovoljenje bo imelo obliko kreditne kartice, lahko pa bo opremljeno tudi z mikročipom. Za kategoriji A in B, torej motorje in avtomobile, bo dovoljenje veljavno 10 let, izjemoma pa ga bodo članice lahko podaljšale na 15 let, nato pa ga bo treba obnoviti. Za kategoriji C in D (tovornjaki in avtobusi, kombinacija z vlačilci) bo veljavnost omejena na pet let.

Sledeč dogovoru bodo za posamezne kategorije uvedeni tudi dodatni pogoji: tako bo za vožnjo tovora z dovoljenjem za kategorijo B potrebno dodatno usposabljanje, za kategorijo A pa so postavljeni dodatni pogoji. Neposredno bo dovoljenje za najtežje motorje moč dobiti šele s 24 leti, prej pa bodo potrebni dodatno usposabljanje in dve leti izkušenj z lažjim vozilom.

Politični in ne dokončni dogovor

Da bo načelo ena oseba-eno dovoljenje res uveljavljeno v praksi in "turizem" z dovoljenji ne bo več mogoč, so ministri tudi zadolžili Evropsko komisijo, da pripravi mrežo za izmenjavo podatkov o dovoljenjih, prek katere bodo članice imele pregled o izdanih, zamenjanih, obnovljenih in preklicanih dovoljenjih. Predvsem pa bodo v njej podatki o začasno odvzetih dovoljenjih, ki so ključni za boj proti goljufanju.

Ministri so sicer o direktivi o vozniškem dovoljenju dosegli politični dogovor, zdaj pa je potrebno še drugo branje v Evropskem parlamentu in nato na Svetu EU. Ker pa so upoštevane vse pripombe poslancev, avstrijsko predsedstvo EU pričakuje hitro potrditev. Po njej bo direktiva v veljavo stopila čez dve leti, nato pa bodo imele članice na voljo štiri leta, da sprejmejo nacionalne pravne podlage.

Uvedba evrovinjete

Ministri so dokončno potrdili tudi direktivo o plačilu cestnin za tovornjake na velikih avtocestnih oseh, tako imenovano evrovinjeto, potem ko je politični dogovor o sporni direktivi po težkih pogajanjih in treh neuspelih poskusih dogovora povezava dosegla že lansko pomlad. Za je danes glasovala tudi Slovenija, medtem ko je bilo pet držav proti ali pa so se vzdržale.

Dejansko je evrovinjeto EU uvedla že leta 1999, vendar le za tovorna vozila nad 12 tonami, medtem ko nova direktiva določa, da z letom 2012, z določenimi izjemami, evrovinjeta postane obvezna tudi za tovorna vozila od 3,5 ton dalje. Direktiva določa pravila za izračunavanje cestnin, pri čemer se upoštevajo tudi izpusti nevarnih plinov in škoda, ki jo povzročajo, pa tudi čas prevoza in gostota prometa.

Na posebej občutljivih ali zahtevnih predelih, konkretneje v gorskih območjih, lahko države uvedejo dodatek na cestnino in ga uporabijo za financiranje alternativne infrastrukture. Za takšno 15-odstotno povišanje se je EU lani dogovorila predvsem na vztrajanje Avstrije, ki je iskala rešitev za svoj prelaz Brenner.

Nadalje direktiva članicam dovoljuje, da cestnino pobirajo tudi na cestah, ki niso del čezevropskega prometnega omrežja, vendar pa so mu paralelne in zato ključnega pomena za upravljanje prometnih tokov. Članice se sicer same odločajo, ali uvajajo cestnino in na katerih delih jo uvajajo, določa direktiva. V cestnino lahko država tudi vključi stroške izgradnje.