Nič več sodnih zaostankov?

Vlada je na današnji seji za obravnavo po skrajšanem postopku v DZ pripravila predloga novel zakonov o sodiščih in o sodniški službi, ki naj bi prispevala k odpravi sodnih zaostankov. S spremembami zakona o sodniški službi naj bi natančneje razdelali kriterije za oceno sodniške službe in dodali nov samostojni kriterij - opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov. Ta kriterij je tudi pogoj za hitrejše in izjemno napredovanje sodnika.

Predlog novele zakona o sodniški službi prinaša določene spremembe veljavnega zakona, ki so nujne zaradi učinkovitega izvajanja projekta Lukenda. Cilj tega projekta je, kot je znano, odprava sodnih zaostankov na sodiščih do leta 2010. Predlog stimulira tekoče reševanje zadev, ki so določene kot sodni zaostanek. Sodnik, ki je imenovan na višje sodniško mesto, bo lahko istočasno dodeljen na prejšnje sodniško mesto, če rešuje zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja sodniške službe pred imenovanjem na razpisano višje sodniško mesto in so določene kot sodni zaostanek, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Robert Marolt.

V predlogu je podana pravna podlaga za to, da bo lahko sodnik, ki je že pridobil pravico do pokojnine in je mlajši od 70 let, ponovno opravljal sodniško funkcijo na sodišču enakega ali nižjega položaja, če sodeluje pri odpravi sodnih zaostankov. Marolt je dejal, da ne morejo napovedati, koliko upokojenih sodnikov naj bi se vključilo v to.

Predlog določa pravno podlago za dodatno plačilo za povečan obseg dela sodniku, ki je dodeljen na ustavno sodišče, ministrstvo za pravosodje oziroma na Center za izobraževanje v pravosodju. S to določbo naj bi povečali interes najboljših sodnikov s posameznih pravnih področij za dodelitev na omenjene organe za pomoč pri pripravi sistemske zakonodaje, za drugo svetovalno delo in za projekt predsedovanja Slovenije EU. Pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oz. dodatno delovno obremenjenost pa bo vlada določila z uredbo.

Novela odpravlja tudi določene administrativne ovire pri vlaganju kandidatur. Dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki se lahko pridobijo iz uradnih evidenc, bo za kandidate za sodniško funkcijo pridobilo ministrstvo za pravosodje.

Predlog novele zakona o sodiščih pa dopolnjuje evidenco učinkovitosti dela sodnikov in sodišč s podatki o številu rešenih in nerešenih zadev, ki se štejejo kot sodni zaostanki.

Institut t.i. letečih spisov

Predlog uvaja tudi institut t.i. letečih spisov, ki bo omogočil enakomernejšo obremenitev sodišč istega položaja in s tem pripomogel k hitrejšemu odpravljanju sodnih zaostankov. Predsednik neposredno višjega sodišča bo lahko na predlog sodišča, ki ima sodne zaostanke, prenesel pristojnost za sojenje v določenem številu zadev na drugo, manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju.

Predlog krepi vlogo predsednika sodišča pri upravljanju sodišča in prenaša pristojnosti postavljanja in odstavljanja vodje notranje organizacijske enote in določanja letnega razporeda dela sodnikov s personalnega sveta na predsednika sodišča.

Poleg tega spreminja oziroma dopolnjuje pogoje za imenovanje sodnih izvedencev. Tako bo za izvedenca lahko poleg slovenskega državljana imenovan tudi državljan države članice EU in države Evropskega gospodarskega prostora.