Nič več praznik 'vrnitve', odslej praznik 'priključitve' Primorske

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ni ustrezalo zgodovinskim dejstvom, niti tradiciji poimenovanja praznika. Dejala je, da so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitve Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Poudarila je, da je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.

Poslanka je že ob začetku razprave razjezila poslanca SDS Zvoneta Černača, ki je spremembi nasprotoval, potem ko je ob koncu uvodne prestavitve Primorcem čestitala pred prihajajočim praznikom priključitve k matični domovini. Prepričan je namreč, da je s tem zavestno kršila veljavni zakon, saj da še vedno velja poimenovanje vrnitev, taka definicija pa bo kljub potrditvi sprememb v DZ veljala tudi še ob letošnjem prazniku.

Tudi v Levici so izrazili veselje, da bodo uradno z zakonom popravili poimenovanje osrednjega praznika Primorske na način, ki ustreza zgodovinskim dejstvom in je skladen s tem, kako ga že od nekdaj praznujejo Primorci in Primorke. "Bojazen, ki se je pojavljala ob vložitvi zakona, da bi izraz priključitev Primorske povzročil neugodne mednarodnopravne in politične posledice, je popolnoma neupravičena in razkriva vse preveč servilen odnos, ko gre za nerazrešena vprašanja z Rimom," je dejal poslanec Matej T. Vatovec.

V Gibanju Svoboda po besedah poslanca Roberta Janeva menijo, da imajo državljani pravico sami poimenovati državni praznik, ki utrjuje spomin slovenskega naroda na končanje 30-letne nasilne razklanosti, trpljenja in potujčevanja primorskih Slovencev ter ponovnega bivanja z matičnim narodom. "Če že pristajamo na tezo o razdeljenosti zgodovinske stroke o tem vprašanju, pa ostaja politična presoja, ki pa prav tako ne more spregledati zgodovinskih dejstev, jasne volje Primorcev in naše dolgoletne tradicije poimenovanja praznika," je dejal.

Spremembo podprli tudi v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB, opozicija vseeno proti

Predlog, ki je prišel iz vrst primorskih poslancev, je podprla tudi vlada. Ta je upoštevala dejstvo, da mora ureditev praznikov ustrezati dejanskemu odnosu državljanov do določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. Za spremembo se je že pred časom opredelila tudi Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

V opozicijskih SDS in NSi so spremembi nasprotovali. Po njihovem namreč predlagatelji zlorabljajo ideološko temo zaradi zahtev "minorne skupine ljudi", kot je dejal poslanec Danijel Krivec. Ob tem je spomnil, da je bila sprememba predlagana že v času vlade Marjana Šarca, a je bila zavrnjena, več kot očitno pa da je, da se predlog znova pojavlja izključno iz ideoloških razlogov, saj je edini zgodovinski dokument, ki govori o priključitvi, dokument vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte iz leta 1943, ki pa nikoli ni imel pomena v mednarodnem pravu.

Poslanec NSi Aleksander Reberšek je v stališču svoj stranke poudaril, da bi se morala koalicija ukvarjati s številnimi drugimi bolj nujnimi zadevami, ne pa s preimenovanjem praznika. Na ta način naj bi z ideološkimi temami zgolj hranili svoje volivce, ker s svojim delom nimajo pokazati ničesar.

Omenjeni praznik, ki sicer ni dela prost dan, je državni zbor v zakon o praznikih in dela prostih dnevih uvrstil leta 2005; skupaj z združitvijo prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust) ter dnevom Rudolfa Maistra (23. november).