Ni več študentskih postelj za absolvente

Po novem absolventi ne morejo več bivati v študentskem domu. Študentka, ki bo letos postala absolventka, je tudi ostala brez postelje. Na bivanje v študentskem domu je čakala slabo leto dni. Do sprostitve postelje je živela pri zasebniku. Bila je redno vpisana, nikoli ni ponavljala letnika. Absolventa namerava zaradi pisanja diplome preživeti v Ljubljani. Je zadnja generacija v starem študijskem programu, za njo je bolonjski sistem. Zdaj ima leto dni za dokončanje diplome in pripravo na zagovor.

Meni, da so se narobe lotili reševanja prostorske stiske, če so želeli omogočiti bivanje več novopečenim študentom in iz študentskih domov nagnati "lenuhe. Spet smo prizadeti tisti, ki vse redno delamo. Če bi ponavljala četrti letnik, bi imela več možnosti za podaljšanje študentskega doma." Opozorila je tudi na bivanje na črno. "V vsakem domu na črno biva približno 40 študentov. Menim, da bi se stvari morali lotiti z druge strani in poostriti nadzor nad bivanjem v študentskih domovih, kdo je tam uradno in kdo na črno. Če se poostri nadzor, bo za vse redne študente in tiste, ki prihajajo na novo, še prostor v študentskem domu!" je poudarila.

Po besedah direktorice Študentskih domov v Ljubljani Ksenije Preželj so s Študentsko organizacijo opozarjali na problem, ker ni v njihovem interesu, da gredo absolventi ven iz študentskih domov. Zdaj jih morajo odsloviti, zatem pa se bodo morali znova potegovati za posteljo, če se bodo vpisali na drugo stopnjo, kar je po njenem mnenju slaba motivacija. Prejela je več pritožb, zato namerava dati pobudo za boljšo rešitev. Konkretno gre sicer pri njih za nekaj sto absolventov, skupno pa je pri njih okoli 7500 postelj.

Izjema absolventi s težkim socialnim ali zdravstvenim položajem

Spremembe Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov so predlagali na ministrstvu za visoko šolstvo, kjer so pojasnili, da se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje za en dodiplomski študijski program in do 12 mesecev po koncu zadnjega semestra oziroma en podiplomski študijski program.

Če je študent začel uveljavljati pravico do subvencioniranega bivanja v študijskem letu 2008/2009 ali pozneje, zanj velja, da se mu lahko dodeli subvencija za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. V obeh primerih – torej ne glede, v katerem študijskem letu so začeli študenti uveljavljati pravico do subvencioniranega bivanja – pa lahko dobijo pravico do izjemnega podaljšanja subvencioniranega bivanja na podlagi izjemnih okoliščin, kot je težek socialni ali zdravstveni položaj.

Študent, ki je začel pravico do subvencioniranega bivanja uveljavljati v študijskem letu 2008/2009 ali pozneje, torej po uveljavitvi zadnje novele pravilnika iz leta 2008, mora v času absolventskega staža izpolnjevati pogoje za izjemno podaljšanje, ob pogoju, da je na primer subvencijo začel prejemati v prvem letniku, redno napredoval v vse višje letnike in jo je tudi prejemal v vseh letnikih študijskega programa.

Dejstvo, da ima torej nekdo status študenta med absolventskim stažem po zadnjem semestru neprenovljenega programa ali pa po zadnjem semestru prenovljenega, torej bolonjskega študijskega programa, in sicer po kateri koli od treh stopenj študijskih programov, samo po sebi torej še ne vpliva na pravico do subvencioniranega bivanja v času absolventskega staža. V zvezi s tem so na ministrstvu tudi pojasnjevali določbe novele pravilnika študentskim domovom in pisarnam za študentske domove, ko so zaprosili za pojasnila, tudi na konkretnih primerih.

Študentskih postelj je premalo

V visokošolskem središču Ljubljana Študentski domovi v Ljubljani razpisujejo skupaj 7510 ležišč, v Dijaškem domu Vič 390, Dijaškem domu Novo mesto 41, Dijaškem domu Ivana Cankarja 75, SŠTS Šiška 30 in Dijaškem domu Poljane 25 ležišč. Štirje zasebni študentski domovi pa imajo skupno še 306 ležišč. Za bivanje študentov pri zasebnikih je na voljo 2250 ležišč.

V visokošolskem središču Maribor Študentski domovi Univerze v Mariboru razpisujejo 2648 ležišč, v Dijaškem domu Gosposvetska 89 100, Dijaškem domu Lizike Jančar 40, Dijaškem domu Prometna šola 100, Tehniškem šolskem centru Maribor 100, Dijaškem domu Drava 2, Dijaškem domu Celje 100 in Dijaškem domu Murska Sobota 40 ležišč. Trije zasebni študentski domovi pa skupno ponujajo 598 ležišč, medtem ko je za bivanje študentov pri zasebnikih na voljo še 170 ležišč. V Visokošolskem središču v Kranju Dijaški in študentski dom Kranj razpisuje 260 ležišč.

V Visokošolskem središču v Kopru pa Študentski domovi Univerze na Primorskem razpisujejo 128 ležišč v Študentskem domu Portorož, 91 v Študentskem domu Koper in 2 na Nazorjevi 11 v Izoli, Dijaški dom Koper 180 ležišč, Dijaški dom Portorož 80, Dijaški dom Izola 50 in Dijaški dom Nova Gorica 60. En zasebni študentski dom v Novi Gorici ima še 186 ležišč. Za bivanje študentov pri zasebnikih je na voljo 730 ležišč, od tega 50 v Novi Gorici in Sežani.