Na ministrstvu za javno upravo so se odzvali na navedbe, da vojaki, pazniki in cariniki že prejemajo dodatke, ki jih bodo dobili policisti. V zvezi s predlaganimi dodatki za policiste pojasnjujejo, da sicer imajo dodatek na stalnost tudi vojaki, cariniki in pravosodni policisti, vendar v višini 0,33 odstotka osnovne plače za vsako leto nad pet let zaključene delovne dobe. Z uveljavitvijo zakona o organiziranosti in delu v policiji bi torej imeli policisti dodatek za stalnost določen v višini 0,5 odstotka osnovne plače, ostali navedeni pa le v višini 0,33 odstotka osnovne plače.
Dodatek za vodenje oziroma položajni dodatek medtem znaša od pet do največ 12 odstotkov osnovne plače. Kriterije za določitev višine položajnega dodatka je določila vlada, s katerim je vezala višino položajnega dodatka na število zaposlenih v organizacijski enoti. Položajni dodatek določa tudi posebnosti, vezane na specifike dela tako v operativnih skupinah v policiji, vojski in Slovensko obveščevalni-varnostni agenciji.
Tako imajo možnost prejemati položajni dodatek oziroma dodatek za vodenje tudi vojaki, cariniki in pazniki, vendar je višina dodatka odvisna od izpolnjevanja kriterijev, pri čemer je položajni dodatek prvenstveno namenjen vrednotenju dela, ki ga opravlja javni uslužbenec pri izvrševanju pooblastil v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela kot vodja notranje organizacijske enote, vrednotenje nalog pa ni vključeno v osnovno plačo delovnega mesta ali naziva.
Do položajnega dodatka je upravičen tudi pomočnik oziroma namestnik vodje notranje organizacijske enote ali drug javni uslužbenec, ko izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem ali izvajanjem dela notranje organizacijske enote v primeru celodnevne odsotnosti ali zadržanosti vodje notranje organizacijske enote. Določba v predlogu zakona o organiziranosti in delu v policiji pa določa za navedena delovna mesta dodatek za vodenje v višini pet odstotkov ne glede na izpolnjevanje kriterijev, torej ne glede na število zaposlenih in ne glede na čas dejanskega opravljanja nalog vodenja.
Dodatka za delo prekrškovnega organa pa v sistemu plač javnega sektorja ni, čeprav je bilo v času pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za javne uslužbence vprašanje večkrat izpostavljeno. Obveljalo je pojasnilo, da so naloge v zvezi s prekrškovnim postopkom, ki ga vodijo inšpektorji in drugi prekrškovni organi, že vključene v vrednotenje delovnih mest in nazivov. Tako v okviru plačnega sistema niti en javni uslužbenec, ki opravlja naloge v prekrškovnem postopku, ne prejema dodatka za ta namen.
Zakona, ki urejata carinsko službo in izvrševanje kazenskih sankcij, ne vsebujeta določb glede dodatkov za carinike in pravosodne policiste. Izjema je zakon o službi v Slovenski vojski, ki določa dodatek za povečan obseg dela in obremenitve v višini največ 30 odstotkov osnovne plače. O povišanju plače s tega naslova odloča vlada na predlog ministra. Leta 2009 so tudi črtali dodatek v višini 10 odstotkov osnovne plače za vojake.
Zakon o organizaciji in delu policije določa tudi dodatek za izvajanje nalog v posebni policijski enoti, ki je sicer že določena v kolektivni pogodbi, prav tako omenjeni zakon določa dodatek za pilote, kopilote in tehnike letalce ter za policiste v specialni policijski enoti, in sicer v višini 30 odstotkov osnovne plače. V teh primerih gre za specifiko policijskega dela, vendar pa se dodatek določa izven plačnega sistema. S tem je možno primerjati edino rešitev v Slovenski vojski, medtem ko cariniki in pravosodni policisti takih dodatkov nimajo.
Sindikalisti, ki zastopajo policiste, medtem pravijo, da se s policijsko plačo ne da živeti, cariniki pa napovedujejo stavko.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.