Ni razloga za opravičilo

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je v odgovoru predsedniku vlade zapisal, da "ne vidi nobenega razloga za opravičevanje, saj v svojih izjavah ni žalil državljank in državljanov". Tako se je odzval na zahtevo predsednika vlade Janeza Janše, da se "za svoje škodljivo ravnanje" nemudoma opraviči vsem državljankam in državljanom Slovenije.

"Če varuh človekovih pravic izrazi dvom o pravilnosti ravnanj državnih institucij, je na to dolžan opozoriti, če presodi, da je potrebno, tudi mednarodne institucije za zaščito človekovih pravic," je v odgovoru Janši opozoril Hanžek in dodal, da so taka opozorila lahko samo dodaten preskus pravilnosti ali zmotnosti političnih odločitev. Zato v tem ne vidi nikakršnega blatenja Slovenije, še manj pa državljanov.

Varuh prav tako zavrača trditev predsednika vlade, da poskuša prelagati odgovornost na druge. Država je po Hanžkovem mnenju dolžna zaščititi človekove pravice vsakega državljana, varuhova ustavna dolžnost pa je na pomanjkljivosti opozarjati.

V vseh, zlasti pa v konfliktnih situacijah mora demokratična država zagotoviti, da prevlada zakon in ne zakon ulice. Vlada kot najvišji organ izvršilne veje oblasti je, kot je navedel Hanžek, nedvomno dolžna reševati nastale probleme in za svoje ravnanje mora prevzeti svoj del odgovornosti.

Pojasni naj še Mate

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je Hanžkovo pismo prejel, je povedala njegova tiskovna predstavnica Zsofia Szilagy. Dodala je, da je komisar v zvezi s tem pisal pismo slovenskemu notranjemu ministru Dragutinu Mateju, v katerem ga prosi za dodatne informacije o primeru.

Ker Svet Evrope za zdaj nima dovolj informacij, nadaljnjih komentarjev ne želijo dajati. Poleg tega je Hammarberg trenutno v Turčiji, zato se s tem primerom trenutno poglobljeno ne ukvarja, je še povedala Szilagyjeva.

Irglova: Stališče varuha je žaljivo

Poslanka Eva Irgl je stališče varuha človekovih pravic ocenila za nesprejemljivo in žaljivo. Varuhovo dejanje po mnenju poslanke ni presenečenje, podobno se je dogajalo tudi na primer ob sprejetju zakona o istospolni partnerski zvezi. "Recept pri takšnih temah ostaja enak: ko vlada rešuje stvari, ki jih zdajšnja opozicija, ko je bila na oblasti, ni bila sposobna reševati, ravno ta opozicija skuša vlado očrniti pred mednarodnimi institucijami, doma pa jo želi prikazati kot nestrpno, brez posluha za drugačne," je dejala.

Vlada oziroma urad za narodnosti po besedah Irglove namenja romski skupnosti precej sredstev. Kot je ponazorila, je prejšnja vlada leta 2003 namenila Romom okvirno 139, sedanja vlada pa je leta 2005 romski problematiki namenila 563 milijonov tolarjev.

Poslanka SDS je izpostavila tudi nastajajoči zakon o romski skupnosti: nobena od 25 držav članic EU nima tega področja urejenega s posebnim zakonom, prinesel pa bo predvsem sistemske rešitve, ki bodo dolgoročno pripeljale predvsem do zmanjšanja brezposelnosti med Romi, do povečanja izobrazbene strukture itd. To pomeni tudi večjo socializacijo in s tem bo verjetno takšnih dogodkov bistveno manj, je poudarila. O napovedovani trajni lokaciji za začasno preseljene Rome pa se, kot je še povedala, v SDS še niso pogovarjali.

V LDS menijo, da preselitev Romov iz Ambrusa v Postojno ni ustrezna rešitev. "Romi so bili v tem primeru kolektivno kaznovani in deportirani v vojašnico kot državljani drugega reda," je zapisal predsednik LDS Jelko Kacin. Kacin tudi meni, da se je varuh človekovih pravic Hanžek utemeljeno odzval na ukrepe vlade glede romske problematike.

Varuh človekovih pravic je bil s strani vlade ponovno deležen ostrih besed o tem, da škodi ugledu Slovenije in da sam za rešitev problema ni storil ničesar, pravi Kacin. "Vladne izjave so grožnja demokratični instituciji varuha človekovih pravic," je kritičen prvak LDS in dodaja, da si vlada očitno želi podrediti neodvisnega varuha človekovih pravic. Po mnenju predsednika LDS so dogodki v Ambrusu poraz lokalne in državne politike na področju romske problematike in vzbujajo upravičen dvom v obstoj pravne države.