'Ni primerno, da je želodec vreden manj kot avto nemškega proizvajalca'

Odvetnik David Sluga je prepričan, da odsotnost zakonodaje in tudi dejstvo, da država registra napak nima, dopušča, da se nekatere ponavljajo namesto preprečijo. Zagotavljanje kakovosti v zdravstvu mora biti mogoče brez iskanja grešnega kozla, saj da vsak slab rezultat ni posledica malomarnosti, pa poudarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu.

Dolgotrajni in mučni sodni procesi, izplen pa nizke odškodnine za napačno zdravljene bolnike oziroma užaloščene svojce. Nekaj deset tisočakov lahko po prvi oceni pričakuje pacient, ki je ostal brez zdravega želodca. Še manj bolnik, ki so mu zaradi zamenjave vzorcev odstranili celo prostato. Veliko premalo, je prepričan Sluga. "Enostavno ni primerno, da je želodec vreden manj kot avto nemškega proizvajalca srednjega razreda, ki jih je nešteto na naših cestah. In v katerih se seveda vozijo tudi zdravniki."  

Še večji problem pri reševanju napak v zdravstvu pa Sluga vidi v zanikanju odgovornosti. "Ker se zdravniki bojijo kazenskega pregona in ker zavarovalnica ne želi plačati. Ker gre na koncu samo za 'biznis'. Torej, ti dve napaki sta tako očitni, da ju enostavno ni bilo mogoče pomesti pod preprogo. Drugih je 'nebroj'."  

Vsak slab izid zdravljenja ni posledica malomarnosti zdravnikov, pa opozarja šef zdravniškega društva Radko Komadina. Po njegovo bi številne dolgotrajne sodne postopke lahko preprečili z uvedbo inštituta nekrivdne odškodnine. "Recimo države jedrne oziroma severozahodne Evrope so zmanjšale težo nezaupanja in tožb in nezadovoljstva pri bolnikih, pri katerih rezultat ni bil v skladu z njihovimi pričakovanji."

Obstoječi, a sicer pomanjkljivi podatki – ker državnega registra napak še ni – ministrstva za zdravje kažejo, da so zdravstvene ustanove predlani prijavile skupno 105 tako imenovanih incidentov oziroma napak. 14 primerov nepričakovane smrti in 12 primerov večje stalne izgube telesne funkcije. Pa en primer posega na napačnem pacientu oziroma napačnem delu telesa.  

Sluga izpostavlja še področje bolnišničnih bolezni. "Če si izvedenec upa reči, da je to zaplet, ne pa napaka zdravstvene ustanove, ki ni dovolj skrbela za čistočo v operativnem prostoru in bolnišnici, in če mu sodnik prisluhne, potem izgubimo vsi."

Sepsa, najbolj znana bolnišnična okužba, pa je denimo bolj smrtonosna  od srčne kapi.