Pred začetkom šolskega leta so staršem iz Polhovega Gradca na plano privrele stare skrbi in strahovi – ali bodo njihovi otroci spet morali v šolo po nevarni cesti, bodo sploh prišli do nje? Ker že dlje časa opozarjajo na nevarno cesto, a se ni nič premaknilo, so se obrnili na nas.
"Moj otrok bi lahko hodil sam v šolo, ker stanujemo blizu, a si ga ne upam spustiti," je vsakodnevno realnost opisala mama Mojca Purger. Zakaj? Skozi Polhov Gradec pelje regionalna cesta. Nanjo se v središču kraja pripenjajo kar tri stranske ceste. "Na točki, kjer mora človek prečkati cesto, zato ker pločnika zmanjka, avtomobili prihajajo kar iz petih smeri. Ker prehoda za pešce ni, je cesto zelo težko varno prečkati," je pojasnila Purgerjeva. Najhuje je zjutraj, preden se začne pouk. "Ko vsi vozijo otroke v šolo in vrtec, je prometa ogromno. Človek enostavno težko pride čez cesto," je poudarila.
Starši so s problemom seznanili tako občino kot direkcijo za infrastrukturo, a sta jim zatrdili, da po svojih najboljših močeh skrbita za prometno varnost in da se prehoda za pešce ne da narediti. Kar pa starši težko razumejo, saj menijo, da bi morala biti varna pot v šolo na prvem mestu. "Župan se očitno čuti nemočnega, direkcija za ceste pa pravi, da je bolj varno, če prehoda ni oziroma, da ga zaradi predpisov in tehničnih zahtev na tem mestu ne more biti," je povedala Purgarjeva, kako sta na opozorila reagirala župan Franc Setnikar in direkcija za infrastrukturo. A ne le otroci, to cesto morajo vsak dan prečkati vsi, ki živijo v bližnji okolici, je dodala: "Otroci, starši z majhnimi otroki na poganjalčkih, pa tudi starejši, ostareli, ki težko in počasi hodijo, morajo na tej poti dvakrat prečkati cesto – enkrat na mestu, kjer prehoda ni, drugič pa na nepreglednem prehodu."
Ali je primer Polhovega Gradca res nerešljiv?
Ali se res ne da nič narediti, da bi domačini lahko bolj mirno hodili skozi središče kraja? Poklicali smo na občino, da pojasnijo, ali pripravljajo rešitve oziroma zakaj se kljub opozorilom staršev ni še nič premaknilo? A je župan Franc Setnikar odločno zatrdil, da v njihovem kraju nobena od poti, ki vodijo do šol ni nevarna: "Do osnovne šole iz vseh smeri pripeljejo pločniki, s čimer se ne morejo pohvaliti vse občine. Pri nas je poskrbljeno za varnost otrok, seveda pa se nenehno trudimo, da bi jo še izboljšali."
Setnikar je natančno navedel, katere pločnike so že zgradili in tudi, da upajo, da bodo v letošnjem letu pridobili gradbeno dovoljenje za ureditev avtobusne postaje v Polhovem Gradcu. S tem bo posodobljena tudi prometne ureditve v središču kraja. A ta ureditev ni povezana s potjo, ki jo navaja Purgerjeva. Posodobitev bo po županovih besedah vplivala na splošno večjo prometno varnost na lokalni cesti Polhov Gradec-Kosmačar, saj bo zagotovila ustreznejšo navezavo na regionalno cesto Ljubljanica–Ljubljana (Dolgi most), in ureditev mirujočega prometa. Problem, da prehoda za pešce na nevarnem odseku ni, zato ostaja. "Že večkrat smo prosili direkcijo za infrastrukturo, da ga zarišejo na tem mestu, a trdijo, da lokacija ne ustreza kriterijem za prehod in ne zadostuje pogoju preglednosti. Mi kot občina pa ga ne smemo zarisati sami, saj gre za državno cesto," je pojasnil Setnikar in dodal, da jim bo še enkrat predlagal, da prehod vendarle zarišejo.
Na drugi strani pa je Setnikar še enkrat poudaril, da se mu ne zdi, da bi bilo to mesto oziroma ta pot tako kritična, sploh zdaj, ko so ravno pred hišo Mojce Purger postavili prikazovalnik hitrosti. "V občini imamo postavljenih pet prikazovalnikov, do konca tega meseca bomo postavili še dva. Povprečna izmerjena hitrost v letošnjem letu, ki jo beleži prikazovalnik ob vstopu v Polhov Gradec, je 54,2, dovoljena pa 50 kilometrov na uro. Seveda so vmes tudi posamezni vozniki, ki se tega ne držijo," je pojasnil. A Purgerjeva trdi, da je prekrškarjev več in da vozijo čez 60 kilometrov na uro.
'Bolje je, da se prehoda za pešce ne zariše, če ne ustreza vsem varnostnim kriterijem'
To pa je odgovor direkcije za infrastrukturo, zakaj nasprotuje prehodu na tem mestu. Trdijo namreč, da so pešci, zdaj ko prehoda ni, veliko bolj pozorni na dogajanje v prometu in cesto prečkajo bolj premišljeno in pozorno. Da bi ga lahko zarisali, bi namreč moralo biti izpolnjenih kar nekaj pogojev, med drugim bi morala biti cesta pregledna na zaustavitveni razdalji.
Poleg tega je direkcija s prstom pokazala na občino, češ da je tako ali tako v njeni domeni, da skrbi za pločnike in prehode za pešce znotraj naselij. "Na podlagi tega je direkcija občini predlagala, da pridobi projektno dokumentacijo za izvedbo ustreznega prehoda za pešce. Kot navedeno je možno k izvedbi pristopiti samo na podlagi potrjene projektne dokumentacije, financiranje oziroma sofinanciranje pa se uredi s posebno pogodbo, ki jo skleneta Republika Slovenija in občina," so zapisali.
Torej le ni tako nemogoče zarisati prehoda za pešce in zadostiti nemogočim varnostnim kriterijem? A koliko časa bo še trajal ta 'pink ponk' med občino in državno institucijo? In koliko časa bodo krajani še tekali čez nevarno cesto in si belili glave, podobno kot si jo vsak dan beli tudi Mojca Purger: "Moj otrok bi lahko hodil sam v šolo, ker stanujemo blizu, a si ga ne upam spustiti."
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.