Zveza društev upokojencev Slovenije ostro nasprotuje odločitvi vlade, da se gibanje znotraj regij dopušča zgolj tistim, ki imajo na svojih pametnih telefonih naloženo prostovoljno aplikacijo #OstaniZdrav. Kot opozarjajo v zvezi, veliko število slovenskih upokojencev ne uporablja tovrstnih telefonov.
Po ocenah Zveze društev upokojencev Slovenije več kot 80 odstotkov slovenskih upokojencev starih več kot 70 let, ne uporablja pametnih telefonov, saj jih ne zna. Pri tem jih več kot petina ne premore še navadnih telefonov.
Predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik je omenjeni ukrep označil kot diskriminatoren do več kot 600.000 slovenskih upokojencev. V zvezi zato zahtevajo, da vlada nemudoma omili v nedeljo sprejeti ukrep in omogoči vsem starejšim državljanom prost režim za prestop občinskih meja v pokrajinah, za katere je sama z ukrepom dovolila prosto gibanje, in v katerih okuženost ne predstavlja večjega tveganja, je še zapisal Sušnik v današnjem sporočilu za javnost.
Zagovornik načela enakosti že uvedel postopek ocene diskriminatornosti odloka
"Pri Zagovorniku načela enakosti smo prejeli klice več oseb, ki so predlagale uvedbo postopka ocene diskriminatornosti novega vladnega odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2. Zatrjevale so diskriminacijo zaradi osebnih okoliščin premoženjskega stanja in starosti," so sporočili iz kabineta Zagovornika načela enakosti.
Na podlagi pobud so danes postopek ocene diskriminatornosti odloka že uvedli. Dokler postopek ni končan, odloka ne morejo komentirati, so dodali.
"O diskriminaciji govorimo takrat, ko je nekdo slabše obravnavan zaradi svojih osebnih okoliščin, kot so spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, starost, invalidnost, premoženjsko stanje in podobno. O posredni diskriminaciji govorimo, kadar se na podlagi navidezno nevtralnih pogojev prav določena skupina ljudi znajde v slabšem položaju. V postopku ocenjevanja morebitne diskriminatornosti novega odloka bodo zato v strokovni službi Zagovornika ocenjevali, ali bi določila odloka lahko povzročila neenako obravnavo oseb z določenimi osebnimi okoliščinami. Če Zagovornik oceni, da je predpis diskriminatoren, vladi predlaga spremembo. Če s predlogom ni uspešen, lahko sproži zahtevo za presojo ustavnosti predpisa na Ustavnem sodišču. Zadnjo besedo o tem, ali je odlok diskriminatoren, ima Ustavno sodišče".
IP o aplikaciji: ni možno oceniti posledic na vse pravice
Kot so predstavili v sporočilu za javnost, se je danes na informacijskega pooblaščenca glede obvezne uporabe aplikacije obrnilo večje število posameznikov in novinarjev. Vprašanja so bila splošna, posledice te odločitve pa velike, zato so na IP določene zahteve odstopili v reševanje zagovorniku načela enakosti, glede posledic odloka na posameznike pa seznanili varuha človekovih pravic. "Vprašanje zakonitosti obdelav osebnih podatkov pri tem bo IP preveril v inšpekcijskem postopku", so sporočili.
Kot še dodajajo na IP, naj bi bila namestitev same aplikacije #OstaniZdrav glede na zakonske določbe prostovoljna. "IP je v preteklosti že večkrat opozoril, da prostovoljnost uporabe tovrstnih aplikacij zahtevajo veljavni predpisi v Republiki Sloveniji in EU. Tako je tudi mnenje Evropske komisije, Sveta Evrope, WHO, Evropskega parlamenta, ob sprejemanju zakonodaje pa je to v svojem mnenju poudarila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS," so dodali in opozorili na prostovoljnost kot pogoj, ki ga zahtevata tudi Apple in Google.
"V tem trenutku ni mogoče v celoti oceniti, kako obsežne bodo posledice odloka na temeljne in ustavne pravice posameznikov, niti ni jasno, kaj odlok pomeni za varstvo osebnih podatkov, saj iz njega ne izhaja:
- kako naj bi se nova ureditev sploh izvajala,
- kako naj bi posamezniki izkazovali namestitev aplikacije,
- kako dolgo mora biti aplikacija nameščena za izpolnjevanje pogojev iz odloka,
- kako naj bi se zakonito in ustavno skladno izvajal nadzor nad izvajanjem te določbe odloka."
Mojca Prelesnik
Informacijska pooblaščenka
"Za vpogled v mobilni telefon in preverjanje namestitve aplikacije je namreč potreben sodni nalog. Vprašanja varstva osebnih podatkov, za katera je pristojen IP, so torej le en segment sicer bistveno širše problematike posega v različne temeljne pravice," so bili jasni na IP. Kot so še sporočili, je, ko pride do posega v te pravice, v demokratični družbi vedno v uporabi najmilejša oblika posega, s katero se še da doseči zakonite učinke.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.