Določba 6. odstavka 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 (ZIUOOPE) po mnenju sobodajalca Mateja Brumca, ki je sicer pravnik, v podrejen in diskriminatoren položaj postavlja vse ponudnike turističnih nastanitev, ki 13. marca 2020 ali niso bili vpisani v poslovni register oziroma niso opravljali dejavnosti oddajanja nastanitev ali pa kot izvajalci dejavnosti nastanitvenega obrata niso bili vpisani v register nastanitvenih obratov. Če torej ponudniki do tega datuma niso bili vpisani v ustrezne registre, ne bodo mogli sprejeti in unovčiti turističnih bonov, s katerimi bi slovenski gosti želeli plačevati.
Zakaj se Brumcu to zdi sporno? Meni, da tako spisan zakon v neenakopraven položaj postavlja vse 'sezonske' sobodajalce, ki nimajo vse leto prijavljene dejavnosti, ker se vsako leto po koncu turistične sezone iz poslovnega registra izbrišejo, nato pa se naslednje leto pred začetkom turistične sezone v register ponovno vpišejo.
'Ureditev turističnih bonov omejuje in izkrivlja konkurenco na trgu oddajanja turističnih nastanitev'
Brumec zato verjame, da zdajšnja ureditev turističnih bonov ne določa enakih pravil igre za vse ponudnike turističnih nastanitev v Sloveniji in že vnaprej določa zmagovalce in poražence. "Slovenski gostje namreč trenutno želijo prenočitve večinoma plačevati s turističnimi boni. Poraženci, ki bonov zaradi navedenih razlogov ne morejo sprejeti, tako na slovenske goste ne bodo mogli računati in bodo z zmagovalci tekmovali zgolj za tuje goste. S tem se ponudba nastanitev za slovenske goste samo po sebi zmanjša, kar pripelje do nevarnosti višanja cen tistih ponudnikov, ki bodo bone lahko unovčili. Ureditev turističnih bonov torej omejuje in izkrivlja konkurenco na trgu oddajanja turističnih nastanitev," je prepričan sogovornik.
Po zakonu za sobodajalce lahko ta efektivno oddaja nastanitve skupno pet mesecev, kar bo po ZIUOOPE za mnoge ponudnike pomenilo, da ne izpolnjujejo pogojev za sprejem gostov z boni
V skupini sobodajalcev, ki ni upravičena do sprejemanja turističnih vavčerjev, se je Brumec znašel s svojima dvema apartmajema v vasi Jereka v občini Bohinj, ki ju oddaja prek platforme booking.com. Oddajati je začel leta 2014. "Ker kot sobodajalec po zakonu lahko efektivno oddajam nastanitve zgolj skupno pet mesecev v koledarskem letu, sem se 2. oktobra 2019 – torej po koncu lanske turistične sezone v letu 2019 – odločil, da se bom po petih letih celoletnega oddajanja zasebnih sob gostom iz poslovnega registra izbrisal in nato ponovno vpisal začetek naslednje turistične sezone. Torej, odločil sem se, da bom dejavnost sobodajalstva vsako leto opravljal neprekinjeno pet mesecev, in sicer poleti, v času vrhunca turistične sezone, ter tako zmanjšal stroške – da mi ne bo treba vse leto plačevati prispevkov za socialno varnost," je opisal svoj primer.
Ob tem je sogovornik poudaril, da se z odločitvijo, da bo posloval zgolj pet mesecev, ni izognil plačilu davkov. "Relevantne davke se namreč obračuna od višine prihodkov iz dejavnosti sobodajalstva, pri čemer dolžina trajanja dejavnosti oziroma dolžina vpisa v poslovni register na višino obveznosti plačila davkov nikakor ne vpliva," je zatrdil in dodal, da ga žalosti, da gostje pri njem ne bodo mogli unovčiti vavčerjev, kljub temu da je v letu 2020 opravljal dejavnost sobodajalstva zakonito in je v preteklih letih plačeval vse davke in prispevke.
Gostje odpovedujejo rezervacije
Brumec je prejel že več povpraševanj gostov, ali bodo nočitve lahko plačali s turističnimi boni. Ko jim je pojasnil, da to ni mogoče, so rezervacijo odpovedali. Čeprav je apartmaja odprl šele 1. junija, je v dveh tednih prejel štiri odpovedi slovenskih gostov.
V vseh preteklih letih je imel med poletno turistično sezono zelo visoko zasedenost, in sicer okrog 95 odstotkov. "Naša trenutna zasedenost za poletno sezono pa je okrog 20 odstotkov, vendar nobena rezervacija ni od slovenskih gostov."
Pritožil se je na ustavno sodišče: Trenutna ureditev turističnih bonov posega v načelo enakosti pred zakonom
Brumec je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 6. odstavka 35. člena ZIUOOPE na ustavno sodišče vložil v ponedeljek, 15. junija 2020. V pobudi zatrjuje, da ureditev turističnih bonov posega v načelo enakosti pred zakonom. "Posredno diskriminatorno obravnava določene ponudnike turističnih nastanitev, ki ne morejo sprejemati bonov, ter omejuje in izkrivlja konkurenco na stvarnem trgu oddajanja nastanitev na območju naše države. Boni tako rekoč onemogočajo pošteno tekmovanje vsem, ki želijo sprejeti domače goste, vendar jih ne morejo, ker ne izpolnjujejo zgolj enega izmed pogojev, kot je odsotnost vpisa v poslovni register na dan 13. marec 2020," je njegov argument, zakaj zakon ni enak za vse.
Prepričan je, da je zakonodajalec s svojim ravnanjem dopustil napako na turističnem trgu, ki bi jo moral odpravljati. "Bistvo samega sistema, v katerem živimo, je obstoj in učinkovitost svobodnega trga. Zakonodajalec namreč v svobodni trg, kot je to storil v konkretnem primeru s turističnimi boni, ne bi smel posegati, razen ko odpravlja neučinkovitost trga na zakonit in ustavno dopusten način," je poudaril.
Ob tem je Brumec še izpostavil, da pričakuje, da bo ustavno sodišče zadevo obravnavalo prednostno oziroma urgentno, ker so turistični boni časovno omejeni, poletna turistična sezona pa je pred vrati. "Prav tako si želim, da bi ustavno sodišče do sprejetja ustrezne ureditve zakonodajalca razveljavilo nastali podrejeni položaj poslovnih subjektov, ki turističnih bonov ne morejo unovčiti, in sicer tako, da bi bone lahko unovčili vsi ponudniki turističnih nastanitev," je strnil Matej Brumec.
'Za zdaj ne bomo popravljali zakona'
Zakaj so pripravljavci zakona iz ukrepa izključili tovrstne primere, smo vprašali ministrstvo za gospodarstvo. Odgovorili so nam skopo, da so vse pobude in tudi pripombe temeljito preučili in se odločili, da za zdaj ne bodo popravljali zakona: "Uredba kot podzakonski akt pa ne more spreminjati zakonskih podlag. Zato se za zdaj ne predvideva spremembe zakonodaje, ki določa unovčevanje bonov."
KOMENTARJI (217)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.