Dva dni po tem, ko so nekateri udeleženci Parade ponosa v Mariboru postali žrtve nasilja, se je odzvala tudi Stranka mladih - Zeleni Evrope, ki poudarja, da je vsakršno nasilje nedopustno, še posebej pa zoper tiste, ki se borijo za pravice določenih skupin. Žrtev nasilja je namreč postal tudi njihov kandidat na lokalnih volitvah v Mariboru.
"Renato Volker je utrpel številne udarce le zato, ker ni dovolil, da bi mu skupina mladoletnikov odtujila slovensko zastavo. Zaradi udarcev je končal na urgenci UKC Maribor," so povedali in dodali, da jih ob tem žalosti tudi dejstvo, da se je nasilje zgodilo vpričo aktivistove 82-letne mame, za katero skrbi.
Volker je na družbenem omrežju izpostavil, da je bil sicer že večkrat žrtev nasilja, pa tudi sekundarne viktimizacije s strani oblasti, ko naj bi ga eden od policistov po napadu "prepričeval", da je izzival in si je zato sam kriv. "No, letos se je zgodovina ponovila. Mi, mavričarji na Trgu svobode, kako simbolično ime, podmladek Viol pa za našim hrbtom," je opisal.
Dejal je, da je imela skupina s seboj slovensko zastavo, kot jo je imel tudi sam. "In kot so mariborski junaki na derbiju v Ljubljani ukradli in zažgali zastavo Olimpije, je podmladek huliganov, bili so še osnovnošolci, v Mariboru hotel upleniti mojo. Seveda je nisem dal in sem končal s poškodovanimi rebri, nekaj udarci v glavo in opraskanim ponosom na urgenci," je sporočil, ko se je vračal s Policije.
A "najgrozljivejši del napada" je, kot je poudaril, prav to, da je celotno dogajanje videla tudi njegova mama, ki je bila zaradi nasilja v šoku. "Zdaj lažje razumem ženske, žrtve nasilja in posilstev, ki morajo razlagati, zakaj so bile, kjer so bile, kaj so imele oblečeno, ali so z ličili izzivale in ali je res mislila ne, ko je rekla ne," je še sporočil in dodal, da se mu v resnici njegovi napadalci smilijo.
V stranki so medtem povedali, da je Volker oče in dedek, upokojeni učitelj, umetnik, pisatelj, stand-up komik in "predvsem borec za pravice vseh, ki so jim le-te kršene". Da je tudi slovenski domoljub, ki je bil med tistimi, ki so leta 1991 pri Trzinu "brez orožja in z lastnimi telesi" ustavili kolono oklepnih vozil takratne Jugoslovanske ljudske armade, namenjenih v Ljubljano, v času pandemije pa se je javno izpostavil za pravice mladih do šolanja v šolah. Kljub nasilju pa je, kot so izpostavili, še vedno pripravljen stopiti v prve vrste, če bi se bilo treba boriti za pravice mladih.
Na Policijski upravi Maribor smo preverili, kako poteka preiskava nasilja na Paradi ponosa, ki se je je po besedah organizatorjev udeležilo okoli 300 oseb, po podatkih Policije pa okoli 200. Povedali so nam, da preiskava glede dveh incidentov, o katerih so nam povedali že v nedeljo, še vedno poteka. Danes so bili dodatno obveščeni še o poškodovanju ene od stavb z jajci, do česar je prišlo med 15. in 16. septembrom, a tudi ta dogodek še preiskujejo. Šlo naj bi za stavbo, v kateri ima prostore stranka SD. Na Facebooku so objavili več fotografij pročelja in vrat, kamor so neznani storilci vrgli jajca.
Varuh človekovih pravic zaskrbljen: Okolje, v katerem živimo, nam lahko življenje lajša ali greni
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je srečal s predstavniki Parade Ponose, Amnesty Slovenije, Legebitre, Društva DIH in Zavoda Transfeministična Iniciativa TransAkcija. V luči sobotnega nasilja na Paradi ponosa v Mariboru je obsodil izraze nestrpnosti in nasilja, ob tem pa je poudaril, da so "predsodki, diskriminacija in izključevanje zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in drugih osebnih okoliščin v družbi žal še vedno prisotni, čeprav so nesprejemljivi".
"Zaskrbljen sem, ker opažam vse več podpihovanja nasilja v različnih segmentih družbe. Toleranco do drugih smo odrasli dolžni ozaveščati že pri najmlajših in tudi z lastnim zgledom, da nam skrb za druge ni tuja," je poudaril, ob tem pa izpostavil, da je pomembno, da v različnih segmentih družbe vsak na svojem področju goji kulturo strpnosti, spoštovanja in vključevanja.
"Pogosto poudarjam pomen varstva pravic ranljivih skupin, med katere sodijo tudi lezbijke, geji, biseksualne, transspolne, interspolne in osebe z drugimi spolnimi identitetami (LGBTIQ+). Okolje, v katerem živimo, nam lahko življenje lajša ali greni. Nesprejemljivo je, da katerega koli posameznika ali posameznico oz. katero koli skupino odrivamo na rob družbe in ne upoštevamo njihovih z ustavo zagotovljenih pravic," je Svetina dejal na srečanju.
Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih že štiri leta ponavlja priporočilo, da naj pristojni pripravijo predlog zakona, ki bo urejal pravno priznanje spola. "Žal naše priporočilo ostaja neuresničeno, delo medresorske delovne skupine pa poteka prepočasi. Pričakujem, da odgovorni čim prej pripravijo predlog zakona in s tem omogočijo, da se bodo lahko vse posameznice in posamezniki v družbi počutili sprejete," je še povedal.
'Stojimo s štajersko skupnostjo, ki je v soboto kljub sovražnemu okolju ponosno paradirala'
V Inštitutu 8. marec so medtem obsodili tudi "skupino provokatorjev" na tretji paradi ponosa. "Nasilje na tretji mariborski paradi ponosa ima odkritega političnega podpornika v vseh, ki ga legitimirajo, a tudi v naraščanju naše indiference," so poudarili.
Po dveh incidentih, med katerimi je bil tudi fizični napad, menijo, da iskanje storilcev in splošna obsodba nista dovolj. "Potrebna je tudi vztrajna javna razprava o tem, kako se radikalizira slovenska politika in kdo so njeni nosilci. Končno pa tudi velja: bodite pozorni, katere izmed strank nikoli ne obsodijo tovrstnega nasilja in kako nanj reagirajo," so dodali.
Društvo DIH pa je po nasilju zapisalo: "300 src, ki smo sinhrono bila za reprezentacijo tudi izven prestolnice. Navkljub grožnjam. Na Društvu DIH stojimo s štajersko skupnostjo, ki je v soboto kljub sovražnemu okolju ponosno paradirala." Ob tem pa so "pogumneže", ki so izvajali nasilje nad udeleženci, povabili, naj svoja dejanj priznajo Policiji in sprejmejo posledice svojih dejanj.
"Grožnje, sovražni govor, nasilje in napadi na pripadnice in pripadnike LGBTIQ+ skupnosti so popolnoma nesprejemljivi – na Paradi ponosa v Ljubljani, pretekli vikend na Paradi ponosa v Mariboru, v vsakdanjih življenjih, kjer koli," so jasni tudi v organizaciji Legebitra.
Poudarjajo, da človekove pravice ne smejo postati stvar debate, v kateri bi večina razpravljala o tem, ali si pripadniki manjšin zaslužijo enako obravnavo, enako pravico do obstoja izven štirih sten in enako pričakovanje, da se lahko sprehodijo po ulici, ne da bi doživele nasilje. Pozvali so tudi k enotnosti v obsodbi nasilja, k solidarnosti ter spodbujanju sprejemanja in razumevanja različnosti v družbi.
V Društvu ŠKUC medtem pozdravljajo pogum mariborske skupnosti LGBT in obsojajo napad na aktivista ter sovražne transparente. "Čemur smo bili priča v Mariboru, je pogrom nad manjšino, ki si prizadeva za življenje brez diskriminacije, za pravico ljubiti in biti ljubljen. Tudi v javnem prostoru. Podobno kot lahko heteroseksualni ljudje izražajo svojo naklonjenost v javnem prostoru, bi ta pravica morala pripadati tudi LGBT ljudem," so poudarili in dodali, da so vsa dejanja, ki temu nasprotujejo, protidružbena.
Občina Maribor izpostavila ničelno toleranco do nasilja
Mestna občina Maribor je medtem izpostavila, da ima ničelno toleranco do kakršne koli oblike nasilja. "Nasilje na Paradi ponosa je nesprejemljivo in zaskrbljujoče. Spoštovanje človekovih pravic, enakosti in nediskriminacije je ključno za zagotavljanje strpnega in inkluzivnega družbenega okolja," so dejali.
Ob tem so poudarili, da ima vsak posameznik pravico do svobodnega izražanja svoje identitete in se mora počutiti varnega in spoštovanega. "Nasilno dejanje storilcev je treba prepoznati kot nedopustljivo in nemudoma prijaviti pristojnim organom," so dejali in dodali, da je treba spodbujati dialog, razumevanje in strpnost med vsemi posamezniki, ne glede na njihovo spolno usmerjenost ali identiteto.
Nasilje so obsodili tudi nekateri politiki: predsednik vlade, predsednica države in več ministrov. "Ne samo, da je nasilje povsem nesprejemljivo in ga je treba sankcionirati, neprimerne so tudi reakcije nasprotnikov parade, ki udeležencem preprečujejo mirno zbiranje in izražanje mnenj," je na spletu poudaril Robert Golob.
Spomnimo
Že v nedeljo smo poročali, da so policisti po koncu shoda v Mariboru prejeli obvestilo o dveh primerih, ko je skupina mlajših moških v centru mesta "v enem primeru fizično napadla moškega, v drugem pa so moškega zmerjali in vanj metali jajca". Kršitelji so takoj po dejanju pobegnili s kraja.
Kot so povedali, je moški v prvem primeru po prvih informacijah v napadu utrpel lahke telesne poškodbe, v obeh primerih pa zbirajo obvestila in izvajajo ukrepe v cilju izsleditve kršiteljev. V prvem primeru preiskujejo sum kaznivega dejanja nasilništva, za katerega je zagrožena zaporna kazen do treh let, v drugem pa zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti z zagroženo kaznijo do dveh let zapora.
Policisti so ob tem v času izvajanja aktivnosti varovanja javnega shoda ugotavljali tudi identiteto sedmih oseb.