'Ni bilo večjega vpliva na kakovost zraka, a potrebna je še analiza vode'

Ker je požar, ki je v skladiščnih prostorih podjetja Plana S na Teznem v Mariboru izbruhnil v soboto nekaj po 19. uri, predstavljal potencialno tveganje za okolje in zdravje prebivalcev, je bil ob požaru aktiviran mobilni ekološki laboratorij Nacionalnega laboratorija za zdravje (NLZOH). Njegova naloga je bila, da pripravi oceno vpliva požara na kakovost zunanjega zraka in posledično oceni morebitni akutni vpliv posledic požara na ljudi.

V požaru, ki je zajel montažne šotore s skupno okoli 9000 paletami plastičnih izdelkov, se je tvoril dimni oblak. Ta je bil glede na meteorološke podatke in topografske značilnosti območja usmerjen pretežno proti južni smeri, to je stran od gosto poseljenega dela Maribora oz. Teznega, je zapisano v poročilu, ki ga je Center za okolje in zdravje pri NLZOH pripravil za Upravo RS za zaščito in reševanje.

Mobilni ekološki laboratorij je zato v soboto med 22.15 in 22.45 odvzel vzorce zraka pri najbližjem stanovanjskem objektu v smeri širjenja dimnega oblaka, ki je od lokacije požara oddaljen okoli 150 metrov.

Brez povišanih koncentracij benzena nad mejo kvantifikacije

NLZOH na podlagi preliminarnih rezultatov analiz v odvzetih vzorcih zraka ni zaznal povišanih koncentracij benzena nad mejo kvantifikacije. "Dodatno ugotavljamo, da na podlagi podatkov merilne mreže kakovosti zunanjega zraka na Teznem niso bila zaznana povečanja onesnaževal v zraku. Glede na to, da nismo zaznali znakov poslabšanja kakovosti zraka, smo se odločili, da podrobnejše analize v odvzetih vzorcih niso potrebne," so navedli v poročilu.

Rezultati analiz zraka tako kažejo, da požar ni imel znatnega vpliva na kakovost zunanjega zraka v Mariboru in njegovi bližnji okolici. "Na podlagi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da požar ni predstavljal akutne nevarnosti za zdravje prebivalcev okoliških območij," je zapisano v poročilu.

'Voda ni bila zajeta in je odtekala v podtalnico'

Glede morebitnega vpliva na podzemno oz. pitno vodo pa poročilo izpostavlja, da so bile v času gašenja požara uporabljene večje količine vode. "Voda po naših podatkih ni bila zajeta in je odtekala v tla in posledično v podtalnico. Glede na bližino črpališča Bohova, ki oskrbuje s pitno vodo, priporočamo podrobnejšo analizo kakovosti podzemne vode na tem območju," so navedli v poročilu.

K temu so dodali, da je dolgoročni monitoring kakovosti podzemne vode ključen za oceno potencialnih kumulativnih učinkov sproščenih onesnaževal in za zagotavljanje varnosti vodnih virov.

Medtem vzrok požara še ni znan. Kot so v torek za STA pojasnili na Policijski upravi Maribor, so tamkajšnji kriminalisti ogled kraja požarišča zaključili, nadaljujejo pa zbiranje obvestil o vseh okoliščinah nastanka požara, tudi o vzroku.