V pokojninsko blagajno dodatnih 111,7 milijona evrov proračunskih sredstev

Finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z rebalansom ne pričakuje ne presežka ne primanjkljaja, prav tako pa se ne načrtuje zadolževanje, pojasnjujejo. Spremenjen finančni načrt je usklajen z ministrstvom za delo, družine in socialne zadeve, z ministrstvom za finance in z rebalansom državnega proračuna.

O rebalansu se je po besedah direktorja zavoda Davida Klariča govorilo že ob koncu prejšnjega leta, ko so verjeli, da bo zaživel novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. A razlogi za rebalans so drugje. Gre za spremembo zakonodaje, ki je Zpizu naložila, da mora državne pokojnine in varstvene dodatke izplačevati celo letošnje leto in ne samo do 1. junija, kot je bilo to predvideno pred spremembo zakona.

Z rebalansom finančnega načrta se po Klaričevih zagotovilih  najbolj povečujejo državne pokojnine in varstveni dodatki, posledično pa tudi transferi v zdravstveno blagajno. Ker se znižujejo prihodki iz prispevkov, pa se še posebej povečujejo prihodki iz državnega proračuna.

Prispevki za socialno varnost v rebalansu znašajo slabih 3,38 milijarde evrov, kar je okoli 43,9 milijona manj od načrtovanih. Da bodo prihodki usklajeni z odhodki, pa bodo iz državnega proračuna in iz sredstev proračuna EU prejeli okoli 111,7 milijona evrov več od načrtovanih, kar skupaj pomeni dobre 1,54 milijarde evrov.

Razpravljavci so na seji opozorili, da se transferni prihodki iz leta v leto povečujejo in da je vse več starostnih upokojencev, število delovno aktivnih pa se vsa zadnja leta zmanjšuje. Zaskrbljenost nad tem, da se iz prispevkov nabere manj sredstev in da jih je treba zagotavljati iz državnega proračuna, je izrazil tudi generalni direktor Zpiza Marijan Papež. Kot pravi je res, da so prihodki in odhodki izravnani, a če ne bo gospodarske rasti, se lahko zgodi, da državni proračun Zpizu ne bo mogel kar zagotavljati sredstva.

Po mnenju predstavnika sindikatov Dušana Rebolja je ključni problem v pokojninski blagajni padanje gospodarske rasti, zato je treba doseči gospodarsko rast in odpirati nova delovna mesta. Kot je prepričan, ključen problem ni v padcu pokojninske reforme, saj z njo ne bi rešili trenutnih javno finančnih problemov.