Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo (EU) se je financiranje na področju ribištva precej spremenilo. Država zaradi skupne evropske ribiške politike sicer nima več pristojnosti, lahko pa ribičem pomaga na podlagi državnih pomoči in preko virov evropskega strukturnega sklada za usmerjanje ribištva. Nov evropski režim za ribiče pomeni težji dostop na trg, nekonkurenčnost zaradi dotrajane flote in nenazadnje tudi premalo ulova, saj je slovensko morje precej izropano.
Poleg tega nimajo skladišč za mreže, prostorov za prodajanje rib in denarja za združevanje v organizacije proizvajalcev, na podlagi katerih bi lahko uspešno tekmovali z drugimi evropskimi ribiči. Država obljublja, da bo ribičem pomagala, saj jim bo do leta 2006 namenila slabih 138 milijonov tolarjev na podlagi Enotnega programskega dokumenta in 39,7 milijona tolarjev državnih pomoči iz državnega proračuna.
Glede na razpoložljiva lastna sredstva se je naša država na področju morskega ribištva odločila za izvajanje dveh ukrepov. Ribičem bo na podlagi financiranja v okviru Enotnega programskega dokumenta, ki je osnova za črpanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov in ga je konec junija odobrila Evropska komisija, pomagala pri posodobitvi obstoječih plovil ter malem priobalnem ribolovu, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo izvajala ukrepe s področja ribištva, je pred nekaj dnevi že objavila javni razpis za oba ukrepa. Iz finančnih instrumentov za usmerjanje ribištva bodo ribiči lahko dobili 21,5 milijona tolarjev nepovratnih evropskih sredstev, država pa bo k temu prispevala še 7,2 milijona tolarjev.
Potrebujemo ribjo borzo
V tujini ribiči lahko svoj ulov prodajajo tudi na t.i. ribjih borzah, ki jih pri nas ni. Eden od prihodnjih načrtov obalnih ribičev je zato tudi ustanovitev ribje borze, ki bi jo javnosti predstavili tudi kot turistično zanimivost z manjšim ribiškim muzejem. Pri tem pa pričakujejo pomoč obalnih občin. Prva, ki se je na njihov predlog odzvala s konkretnim predlogom, je izolska občina, ki je ribičem pripravljena odstopiti dve tretjini stavbe, v kateri sta trenutno policija in carina, so po sestanku z izolsko županjo Bredo Pečan povedali na kmetijskem ministrstvu. Pri preureditvi objekta, ki mora zadostovati higienskim in tehničnim zahtevam veterinarskih predpisov, pa naj bi sodelovalo tudi samo ministrstvo.
V EU so ribiči podjetniki
Slovenski ribiči so nezadovoljni tudi s svojim statusom. Pred vstopom Slovenije v EU so imeli namreč status kmetov, zdaj pa imajo status samostojnih podjetnikov. "Ribiči ne moremo biti podjetje, če pa smo odvisni od narave," komentira predsednik koprske ribiške zadruge Fabio Glavina. Med slabostmi, ki jih pri novem statusu izpostavlja pa so predvsem višje dajatve. Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da je ribištvo po mednarodni standardni klasifikaciji dejavnosti posebna gospodarska dejavnost, ki ni povezana s kmetijstvom. Z ribištvom kot gospodarsko dejavnostjo pa se lahko ukvarjajo le pravne in fizične osebe, ki se organizirajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.
