Ključne spremembe, ki jih prinaša osnutek novega zakona o gostinstvu, so regulacija kratkotrajnega najema, sprostitev urejanja rednega obratovalnega časa, povečanje kakovosti s strokovno kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij in brezplačna pitna voda za goste iz javnega vodovodnega omrežja.

Ministrstvo se je pri pripravi zakona med drugim oprlo na študijo inštituta za upravljanje prostora pri univerzi Manchester Metropolitan. Ta je pokazala, da je omejitev kratkotrajnega najema v Sloveniji nujna, saj da koncentracija privatiziranih stanovanj in nizka dostopnost najemnih stanovanj otežujeta dostop do stanovanj za ranljive skupine.
Petkratni porast v zadnjih osmih letih in profesionalizacija te dejavnosti kažeta tudi na trend dolgoročnega izločanja stanovanj s trga dolgotrajnih najemov.
Spremembe se ne bodo zgodile z danes na jutri, a kot je v današnji izjavi pojasnil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, pričakujejo, da bo regulacija srednjeročno vplivala tako na zmanjšanje pritiska na najemnine in znižanje najemnin kot tudi na dostopnejšo ceno kvadratnega metra.
"Nevzdržno je, da je ena od najbolj privlačnih podjetniških naložb pri nas naložba v stanovanje. V tem pogledu si na ministrstvu želimo, da se prihranki ljudi in podjetij v večji meri aktivirajo v bolj produktivne podjetniške naložbe," je dejal.
Predlog zakona sicer predvideva splošno omejitev oddajanja stanovanj v večstanovanjskih stavbah na največ 60 dni, največ šest ležišč ter ob 75-odstotnem soglasju etažnih lastnikov ter soglasju vseh mejnih etažnih lastnikov.
Hkrati pa na največ 150 dni omejuje oddajanje v eno- in dvostanovanjskih stavbah, kjer ima sobodajalec svoje stalno prebivališče, največ 50 odstotkov uporabne površine in največ 12 ležišč ob soglasju etažnih lastnikov.
Lokalne skupnosti bodo imele možnost zaostrovanja ali omilitve teh pravil. In sicer bodo lahko oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omilili oz. zaostrili od 30 do 90 dni. V stanovanjih v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa možnost zmanjšanja na 30 dni.
Občine bodo lahko najvišje dovoljeno število dni oddajanja stanovanja v koledarskem letu opredelile v splošnih aktih, bodo morale pa presoditi stanje na stanovanjskem trgu in potrebe razvoja turizma.
Omejevanju oddajanja nepremičnin v kratkoročni najem ostro nasprotujejo predstavniki sobodajalcev, ki vlado med drugim pozivajo k ponovni javni razpravi. Na današnjem sestanku s predstavniki ministrstva jim bodo izročili tudi podpise, ki so jih zbrali v ta namen.
"Mi smo vedno pripravljeni prisluhniti vsem legitimnim mnenjem, tudi njihovim, v tem pogledu smo v rešitvah zakonov upoštevali marsikatero njihovo stališče, mislim pa, da tega zakona več ne moremo zaustavljati," je dejal Frangež.
Kot je pojasnil, so šli sobodajalcem med drugim naproti z drugačno ureditvijo v eno- in dvostanovanjskih hišah in z dvigom splošne omejitve iz 30 na 60 dni, če se seveda lokalne skupnosti ne odločijo drugače. "V Sloveniji imamo različne razmere. Imamo okolja z visoko obremenitvijo lokalnih sredin s pojavom kratkotrajnega najema, na drugi strani pa so v mnogih okoljih v državi veseli, če k njim pride kak gost, ki na ta način zasede množico praznih nepremičnin," je izpostavil državni sekretar.
Po Frangeževih besedah vsi podatki kažejo na nujnost regulacije kratkotrajnih najemov v Sloveniji, zato da čim večji delež stanovanj vrnemo njihovemu osnovnemu namenu – trajnim oblikam bivanja.
Če bi sobodajalci zakon izpodbijali na ustavnem sodišču, so na ministrstvu pripravljeni. "To je njihova pravica. Mi smo skrbno pretehtali ustavno varovane vrednote, vendar ne le določilo, da je gospodarska pobuda v Sloveniji po ustavi svobodna, pač pa smo to določilo križali tudi z drugimi, denimo tem, da ima lastnina svojo gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo in da je prepovedano uporabljati lastnino ali uresničevati gospodarsko pobudo v nasprotju z javno koristjo in torej z razvojem nelojalne konkurence," je poudaril.
V Ljubljani bo kratkoročno oddajanje omejeno na dva meseca
Največ stanovanj prek platform, kot je Airbnb, se trenutno oddaja v Ljubljani, kjer že dlje časa kritično primanjkuje stanovanj. Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci napovedal, da bo v prestolnici po sprejetju prenovljenega gostinskega zakona kratkoročno oddajanje možno samo julija in avgusta.
"Razloga sta dva: prvič, ker takrat ni študentov, in drugič, ker je takrat največ turistov. V preostalem času ne bo dovoljeno," je dejal Janković. Ob tem je poudaril, da občina nima na voljo dovolj služb, ki bi preverjale spoštovanje ukrepa, zato bo morala za nadzor poskrbeti država. Po besedah Jankovića so namreč imeli težave že z nadzorom hotelov, ki niso prijavljali vseh prihodov.
Po njegovem mnenju je sicer predlog ministrstva všečen in ga podpira, kljub temu pa meni, da ne bo pripomogel k znižanju najemnin za dolgoročni najem. Nižje cene stanovanj in najemnin je mogoče doseči le z večjo ponudbo, meni Janković. Pojasnil je, da je v Ljubljani v letošnjem in prihodnjem letu v procesu pridobivanja dovoljenj in gradnje 2000 novih tržnih stanovanj. "Cene bodo definitivno padle," je ocenil. Vzrok za pomanjkanje stanovanj je po njegovem mnenju tudi dejstvo, da se je v zadnjih 10 letih število prebivalcev v prestolnici povečalo za 15.000.
Ob tem je spomnil tudi na obsežne investicije mestnega javnega stanovanjskega sklada.
KOMENTARJI (253)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.