Nevladniki začeli kampanjo za čistejši zrak: 'Anhovo vedno znova nasrka'

Zavod Inštitut 8. marec, Društvo Eko Anhovo in Dolina Soče, Civilna iniciativa Danes, Amnesty International Slovenija, PIC, Umanotera, Eko krog in Mladi za podnebno pravičnost so danes zagnali kampanjo Naj Anhovo zadiha, v okviru katere bodo med drugim zbirali podpise za spremembo zakona o varstvu okolja. Predlog novele so danes prinesli v DZ skupaj s pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov v podporo zakonu.

Po predlogu bi med drugim izenačili standarde izpustov iz sežiga in iz sosežiga odpadkov, saj da trenutno veljajo bistveno milejše omejitve izpustov strupenih snovi za sosežigalnice kot za sežigalnice. Novela bi uvedla pogostejši monitoring in večjo transparentnost. Podatki bi morali namreč biti sproti objavljeni in javno dostopni.

Zakonske spremembe bi prinesle tudi okoljsko dajatev na sosežig, ki bi jo morali plačevati onesnaževalci, deležne pa bi je bile občina, v kateri je naprava, in sosednje občine ter država. Poraba bi bila namenska, in sicer po polovico za zmanjševanje količine odpadkov in za prilagajanje na podnebne spremembe.

Organizacije med drugim opozarjajo, da so na območju Anhovega ljudi najprej zastrupljali z azbestom, težave so bile z dostopom do čiste pitne vode, sedaj pa da jih zastrupljajo še s sežiganjem odpadkov.

"Anhovo vedno znova nasrka – zaradi azbesta, zaradi vode in zaradi smeti, ki so prisotne v zraku. Skupaj smo se odločili, da to presekamo, ker smo prepričani, da ko zaščitimo prebivalce Anhovega, zaščitimo vse in naredimo korak proti družbi, v kakršni želimo živeti," je v izjavi za medije pred DZ v Ljubljani povedala Nika Kovač iz zavoda Inštitut 8. marec. Po vsej državi bodo zbirali podpise podpore predlogu novele zakona o varstvu okolja, ki so ga danes prinesli v DZ skupaj s pobudo za začetek zbiranja 5000 podpisov v podporo zakonu.

Po predlogu bi med drugim izenačili standarde izpustov iz sežiga in iz sosežiga odpadkov. Kot je dejal Gregor Volk iz Inštituta 8. marec, trenutno namreč veljajo bistveno milejše omejitve izpustov strupenih snovi za sosežigalnice kot za sežigalnice. "S tem bomo ljudem končno zagotovili ustavno zagotovljene pravice do čistega, zdravega okolja in do enakosti pred zakonom," je dodal.

Novela bi uvedla tudi pogostejši monitoring in večjo transparentnost, saj bi morali biti podatki sproti objavljeni in javno dostopni. "Pred kratkim smo videli primer, kako niti ti tako nizki standardi niso zagotovljeni, kako nekateri že več let niso poročali podatkov," je o primeru Salonita Anhovo (ki po ugotovitvah Agencije RS za okolje ni sporočal enega od parametrov meritev, sam pa pravi, da ga glede na okoljevarstveno dovoljenje ni bil dolžan, bo pa pripravil njegov pregled) dejala Maja Koražija iz Inštituta 8. marec.

Zakonske spremembe bi prinesle tudi okoljsko dajatev na sosežig, ki bi jo morali plačevati onesnaževalci, deležne pa bi je bile občina, v kateri je naprava, in sosednje občine ter država. Poraba bi bila namenska, in sicer polovično za zmanjševanje količine odpadkov in za prilagajanje na podnebne spremembe, je dodala Tija Jakič iz istega zavoda.

"Slepimo se, če mislimo, da lokalni problem v Anhovem tako s pravnega kot dejanskega vidika ni vseslovenski problem," je povedal Aljoša Petek iz PIC in dodal, da je zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji in EU primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom oz. zdravjem ljudi.

"Najprej so ljudi in dolino zastrupljali z azbestom. Kot da ta grozna izkušnja prezgodnjega zbolevanja in umirjanja premnogih ljudi še ni dovolj – tudi sam sem azbestni bolnik – nas sedaj zastrupljajo s sežiganjem ogromnih količin tudi zelo nevarnih odpadkov," je poudaril predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž.

Manuela Korečič iz Civilne iniciative Danes, ki živi v vasi v neposredni bližini cementarne Salonit Anhovo, je dodala, da "ne smemo dopustiti, da se cementarna in druge naprave za sosežig odpadkov izmikajo strogim okoljskim zahtevam in še naprej ogrožajo naše zdravje in našo prihodnost". Odločevalce je pozvala, da podprejo zakonski predlog.

Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija je izpostavila, da je zdravo okolje človekova pravica oz. je povezano z vrsto drugih človekovih pravic, spoštovanje človekovih pravic pa so dolžne zagotoviti oblasti. A ko te zatajijo, vzamejo organizacije civilne družbe, aktivisti in drugi stvari v svoje roke, je dejala in izrazila prepričanje, da se bo "znova vsa Slovenija združila v eni akciji".

Predstavnik Mladih za podnebno pravičnost Gaj Kolšek in Petra Meterc iz Inštituta 8. marec sta poudarila, da je skrajni čas, da se začne zdravje ljudi in narave postavljati pred interese kapitala.

Salonit ob kampanji nevladnikov napovedal ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje

"Podpiramo stalno zniževanje vplivov gospodarskih dejavnosti na okolje, a želimo ob tem slediti enotni evropski zakonodaji, ki podjetjem omogoča konkurenčno delovanje na enotnem evropskem trgu. Uveljavljeni koncept najboljših razpoložljivih tehnologij (BAT) je dokazano privedel do napredka," so sporočili iz družbe, potem ko je več organizacij danes začelo kampanjo in zbiranje podpisov za zakonske spremembe, ki bi izenačile standarde izpustov za sežig in sosežig odpadkov.

V Salonitu, ki potrebno energijo za proizvodnjo cementa pridobiva med drugim s sosežigom odpadkov, trdijo, da evropska zakonodaja ureja področje mejnih vrednosti različnih industrijskih naprav "na strokoven in utemeljen način, upoštevajoč najširši evropski družbeni in znanstveni konsenz".

Kot so zapisali, se v primeru Salonita Anhovo mejne vrednosti od sežigalnic razlikujejo pri dveh parametrih, dušikovih oksidih (NOx) in skupnem organskem ogljiku (TOC), kar da je procesno utemeljeno.

"Znižanje teh dveh parametrov lahko omogočimo s sklopom posodobitev, za katere bomo namenili več kot 40 milijonov evrov, potem ko pridobimo potrebna dovoljenja, ki nam bodo omogočila izvedbo. Ta sklop ukrepov bo kljub povečani proizvodni kapaciteti in postopni opustitvi fosilnih goriv omogočil delovanje cementarne v okviru mejnih vrednosti, ki danes veljajo za sežigalnice, predvsem pa bo prinesel znižanje vplivov na okolje," so zapisali.

Dodali so, da bodo poleg tega svoj specifični ogljični odtis, ki da je že danes nižji od evropskega povprečja, znižali za dodatnih 10 odstotkov, ter zatrdili, da njihovi razvojni načrti podpirajo cilje slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Prejšnji teden so "po neutemeljenih obtožbah nevladnih organizacij, da delujemo nezakonito", širši krog nevladnih organizacij povabili na osebni pogovor in predstavitev delovanja, a se ga je udeležila zgolj ena nevladna organizacije. "Razen nekaj izjem žal nismo prejeli niti odziva. Zato jih znova vabimo na srečanje in pogovor, kjer lahko razjasnimo vsa odprta vprašanja," so še navedli.