Nevladniki vložili intervencijo o vidikih presoje ustavnosti Zakona o RTVS

Sprememba Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in modela upravljanja javne televizije iz leta 2005 je nujna za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti, so v izjavi za javnost poudarili predstavniki omenjenih organizacij. Intervencijo so vložili ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije.

Zakon o RTVS iz leta 2005 je v slabih dveh desetletjih svoje veljavnosti postopoma pripeljal do popolnega razkroja institucionalne avtonomije javne radiotelevizije ter uredniške in novinarske neodvisnosti, je poudarila Brankica Petković iz Mirovnega inštituta. S tem je zakon posegel v svobodo izražanja, saj je ta nezdružljivo povezana s svobodo medijev. Brez svobode izražanja ne morejo obstajati svobodni mediji in obratno, brez svobode medijev tudi svoboda izražanja ni zagotovljena, je izpostavila.

Katarina Bervar Sternad iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) je spomnila, da sta domača in mednarodna skupnost že ob sprejemanju Zakona o RTVS leta 2005 opozarjali na nevarnosti sprememb modela upravljanja, ki jih zakon prinaša. Zdaj so postali posegi nosilcev politične moči v svobodo medijev tako radikalni, da je javni interes mogoče zaščititi zgolj na način, da se model upravljanja spremeni brez nepotrebnega odlašanja, je poudarila.

Po navedbah Bervar Sternadove novela Zakona o RTVS iz leta 2022 predvideva primerno prehodno obdobje. Če se bo z uveljavitvijo sprememb, predvidenih v noveli, še naprej odlašalo, pa ne bo mogoče doseči cilja zakona, to je ohranitve in krepitve javnega interesa pri upravljanju in delovanju RTVS, je poudarila.

Po mnenju koordinatorice Pravne mreže za varstvo demokracije Anuške Podvršič novela Zakona o RTVS uvaja vse potrebne varovalke, ki ščitijo neodvisnost javnega medija in preprečujejo politiki vstop v upravljanje in nadzor delovanja javnega medija.

"Novela omogoča tudi nujno potrebne pogoje za ureditev trenutnega stanja, v katerem so napadi na avtonomijo RTVS in na njeno neodvisnost postali dnevna praksa," je poudarila. Kot je dodala, so intervencijo, ki so jo vložili na ustavno sodišče, pripravili v sodelovanju s pravnimi in medijskimi strokovnjaki.

Člani koalicije so intervencijo podkrepili tudi z 80-stransko analizo, v kateri so med drugim analizirali pomen javne RTVS za pravico do svobode izražanja ter predstavili pomembne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, povezane z modeli upravljanja medijev.

Člani koalicije sicer niso stranka v postopku, imajo pa v zadevi interes, zato so na ustavno sodišče vložili intervencijo kot institut prijatelja sodišča (amicus curiae). Upajo, da bodo ustavno sodišče prepričali s svojimi argumenti, je dejala Barbara Rajgelj iz Zavoda za kulturo raznolikosti Open.

Po njenih besedah bi si želeli tudi, da bi intervencijo vložil kdo drug, na primer varuh človekovih pravic, ki ima za to "tudi pravne podlage". "Stranka v postopku pred ustavnim sodiščem je državni zbor, zato bi na nek način pričakovali, da se državni zbor bolj intenzivno vključi v ta postopek pred ustavnim sodiščem," je še dodala Rajgljeva.

Ustavno sodišče sicer na pobudo nekaterih vodilnih na RTVS presoja novelo Zakona o RTVS, ki so jo volivci lani potrdili na referendumu. Februarja je začasno zadržalo izvrševanje dela novele, ki govori o konstituiranju novih upravljavskih organov zavoda.

Ustavno sodišče bo v četrtek nadaljevalo obravnavo pobude, je razvidno s predloga dnevnega reda četrtkove seje. Vloženih je tudi več pobud za javno obravnavo v tej zadevi, vendar še ni jasno, ali bo sodišče omenjenim pobudam sledilo.